Iz Ministrstva za kulturo so sporočili, da se bodo pričela obnovitvena dela na gradu Borl v Dolanah v občini Cirkulane. Vrednost del znaša 1.414.496,18 evrov, gre pa za projekt "Drava: Obnova in oživljanje gradu Borl", ki je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Kot je znano, je grad v zadnjih letih bil zaprt in je propadal vsem na očeh. Grad je namreč zaprt od leta 1981 in od takrat sameva, razpada in kliče po obnovi. Lastnik objekta in zemljišč okrog gradu je Ministrstvo za kulturo, grad pa je kulturni spomenik državnega pomena. Za nakup gradu ni bilo velikega zanimanja, so pa domačini Dolan ustanovili Društvo za oživitev gradu Borl, ki si že več let prizadeva za njegovo oživitev. V društvu, ki deluje od leta 2005, skrbijo da grad dokončno ne propade, saj kot prostovoljci z lastnimi močmi skrbijo za čistilne akcije okrog gradu in predstavljajo zgodovino gradu, zlasti z obujanjem historičnih likov grofa Jurija Friderika in Marije Barbare Sauer.

Začela se bodo obnovitvena dela na gradu Borl. Vrednost del znaša 1.414.496,18 EUR. Gre za projekt ''Drava: Obnova in oživljanje gradu Borl''. Projekt je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj. @SVRK_RS @mk_gov_si #EUSkladi #kohezija #GradBorl #cirkulane pic.twitter.com/eaKK1MSWVj

— Ministrstvo za kulturo (@mk_gov_si) May 4, 2020

Nastanek gradu sega v 12. ali 13. stoletje

Grad Borl stoji v Dolanah v občini Cirkulane v Halozah. Gre za grad, ki je bil zgrajen v srednjem veku. Zgodovinski viri govorijo, da njegov začetek nastanka sega v 12. ali 13. stoletje, prvi pisni viri pa govorijo o letu 1255, ko je ogrski kralj Bela IV. izstavil Frideriku Ptujskemu fevdalno pismo za gradove Središče, stolp Tra in Anchenstein - današnji Borl.

Sicer pa so bili tisti čas Anchensteini znani lastniki, ki so živeli na Borlu in so nosili njegov grb, izumrli so leta 1323. Svoj čas je imel grad pomembno strateško vlogo, predvsem zaradi njegove naravne lege. Grad je sezidan na strmi skali, nad reko Dravo. Do leta 1620 je bil grad v lasti Herbersteinov, do leta 1639 pa fevdalne rodbine Thurnov. Okrog leta 1674 je grof Friderik Sauer pri obnovi v pritličju grada Borl postavil Grajsko kapelo. Grad so že tisti čas prilagodili sodobnim bivalnim razmeram in zgradili arkadne hodnike.

Med 2. svetovno vojno kot zbirno taborišče

Leta 1901 se je lastništvo v gradu menjavalo. Do druge svetovne vojne je bila lastnica Zora Weis. V času druge svetovne vojne, in sicer aprila leta 1941 so Nemci v gradu ustanovili zbirno taborišče, od koder so potem do marca leta 1943 pošiljali ljudi v izgnanstvo. Grad je bil po drugi svetovni vojni podržavljen in do leta 1948 ostal nenaseljen. Nato so ga preuredili v begunsko taborišče. Leta 1952 so ga obnovili in v njem je zaživela gostinska ponudba, v letu 1972 pa je z večjo preureditvijo grad Borl postal hotel, ki je razpolagal s približno 200 sobami, toplo vodo, saj so zunaj pod gradom gradili tudi letno kopališče za kopanje.

Od leta 1981 pa so vrata gradu Borl zaprta. Obiskovalci si grad sicer lahko ogledajo od zunaj, z obnovo pa bo grad ponovno lahko oživel kot pred desetletji v turističnem in gospodarskem razvoju občine Cirkulane.