Po pravici povedano, prej, ko sem prišla sem, niti nisem vedela za obstoj termalnih kopališč. Še za Slovenijo nisem skoraj niti vedela niti slišala. Bežno se spomnim v otroštvu zgodb moje tete, ki je bila v Jugoslaviji kot turistka in nam je razlagala, kako je bila začudena, da je v trgovinah videla polno različnih oblačil in živil( v tem času se pri nas v trgovini z živili lahko kupil samo kefir, rdečo peso in zelje). Slišala sem tudi, kako so se odrasli zgražali, ko so slišali, da se na plaži nekatere ženske sončijo zgoraj brez. Ruski turisti so v hotelu švercali likalnike in za dobljeni denar kupovali bombažne majice vseh barv in velikosti za vse sorodnike (v moji matični državi jih ni bilo mogoče dobiti pod nobenim pogojem - artikel ni obstajal).

Končno so se v teh dneh odprla vrata mnogih termalnih kopališč, seveda pod posebnimi pogoji, ampak so se odprla in ljudje se lahko prepustijo vodnim užitkom.

Gledala sem oddajo, kako našo državo vidijo tujci, živeči v Sloveniji. Govorili so o plusih in minusih. Ne boste verjeli, večinoma so bili plusi! Za minuse so rekli, da jih skorajda ni oziroma tujci jih lahko vidijo kot minuse, ker so drugače vzgojeni in ne razumejo še slovenske kulture in slovenske miselnosti, tako da jih lahko odpišemo.

Največ poudarka je bilo na tem, da je Slovenija zelo varna država in kriminal ne obstaja (mi bomo malo zmajevali z glavo ob tej trditvi...) Spomnili so se raziskave, ko so denarnico z nekaj evri pustili v tridesetih mestih po Sloveniji na javnih krajih. Koliko krat mislite so ljudje vrnili to denarnico? Kar devetindvajset krat!

Drugi plus je bil na zelo dobrem sistemu izobraževanja otrok. Vsak otrok, (so poudarili!) se smatra kot posameznik in tako se tudi obravnava. Zelo pomemben je psihološki vidik in kako se otrok počuti v šoli, njegove ocene niso bistvene, ampak je zgolj posredna stvar. Med drugim so omenili tudi to, da ni dobrih in slabih javnih šol, da so vse šole dejansko dobre ter kvalitetne in Izobrazba, ki jo ponujajo v teh šolah, je na zelo visokem nivoju. Kako pa smo mi, državljani Republike Slovenije, včasih ne tolerantni do našega izobraževalnega sistema, vedno iščemo nekaj slabega in nismo skoraj nikoli zadovoljni. Program naših šol se lahko pomeri z drugimi evropskimi državami, ampak metode, s katerimi podajajo znanje, so manj zahtevne in ne tako naporne za otroke. Tako trdijo tujci, ki imajo otroke v slovenskih šolah...

Tretji plus govori ravno o naših turističnih točkah, razmetanih po celi državici. Rekli so dobesedno takole, kam bi stopila noga turista: naj bo to največji hrib nekje bogu za hrbtom ali gozdna pot, vse je označeno, vsepovsod so nastavljeni smerokazi, klopce. Vse je brezhibno čisto in vsak kotiček narave vas dobesedno vabi: pridi in me obišči! Glede na to, da bomo vsi letos še dobili vaučerje, lahko raziščemo vse kotičke naše prelepe države! Tako jo vidijo tuji gosti, in je že čas, da mi tudi začnemo gledati tako nanjo.

Naša prelepa država ne ponuja samo izjemno raznolikih pokrajin, ampak tudi ogromno kotičkov, kjer lahko aktivno preživljamo svoj prosti čas in med drugim lahko najdemo zanimive možnosti prenočevanja. Lahko prespimo v šotorih, v lesenih hiškah ali preživimo noč v pravem vinskem sodu, možno je se zbuditi v krošnjah dreves in preživeti noč z vonjem po suhi travi ter prespati v hišicah v obliki satovja. Ponudb je nešteto. Med njimi je tudi oddih v pravi leseni pravljici ali po želji lahko prespite noč v zaporniških celicah ali celo v spalnih kapsulah.

Sama bi temu še dodala marsikaj, med drugim dostopnost in prijaznost vseh ljudi, ki delajo v trgovinah, na bankah in drugih ustanovah. Če si izgubil svojo zdravstveno kartico, si lahko naročiš novo in v kratkem času jo tudi dobiš: če si pozabil svojo PIN kodo: lahko na banki zaprosiš za novo in v kratkem te bo tudi doma pričakala pošta. Z novo PIN kodo. Potni list lahko dobiš celo v enem dnevu (v nekaterih državah to traja mesece) ....

Za obdobje karantene marsikateri državljani drugih držav niso dobili niti osemdeset procentov od plače, niti nič. Nobenih dodatkov, nobenih vaučerjev. Živimo v socialni in varni državi demokratičnih ljudi, v kateri lahko tudi protestiramo. Spomnim se knjige »Krasni novi svet«, kjer so bili že v zasnovi ljudje z različnimi umskimi sposobnostmi. Nekateri so bili ustvarjeni samo za garaško delo (recimo ipsiloni), nekateri so - za nekaj več. Ko so direktorja vprašali, kako so se izkazali alfa (najpametnejši) pri delu in je ta rekel, da od njih ni bilo nobene koristi, ker so samo protestirali in so se pritoževali nad slabimi pogoji dela. Zato so jim dodelili pisarne in različne projekte.

O slovenski prijaznosti sem že tolikokrat pisala, ampak ne morem, da ne bi spet... Kdaj pa kdaj slišim kritike od nekaterih, da je neka medicinska sestra v zdravstvenem domu ali v bolnici neprijazna, ali nekaj v tem smislu: verjamem, da se to dogaja, ampak sama nimam s tem slabih izkušenj. Vedno: na banki, na občini, v trgovini, v termalnem parku in katerikoli ustanovi sem bila deležna prijaznega in korektnega obnašanja. Vedno so mi bili pripravljeni pomagati. Včasih so nekateri ljudje celo preveč prijazni do drugih brez obzira na to, da ne bodo za to nagrajeni niti z nasmehom niti s povratno prijaznostjo. Ampak to jih ne odvrne od tega. Takšni so pač po naravi. To so Slovenci.

Ko sem šla na dopust v svoji matični državi, sem bila večkrat okarana s strani drugih ljudi: ali so moji otroci tekali po travi pri gostilni (ki naj bi bila samo za ogled) in bili preglasni, ali sem bila v napačni vrsti na banki, ali sem bila prezahtevna, ko sem prosila, naj mi prodajalka nareže klobase na milimetrske koščke ne pa na centimetrske.

Polagam vam na dušo: živimo v prekrasni državici in sploh ni treba misliti, da smo takšen majhen in nepomemben narod. Marsikatere stvari imamo bolj urejene, kot nekatere vele države tega sveta. Za življenje ljudi je poskrbljeno, otroci odraščajo v čudovitem okolju, prežetem z naravo! Za to smo lahko samo hvaležni in deležni plusov...Bi kdo dodal kakšen minus?.. Potrudimo se, da jih ne bo!