Ana in Žiga Ritonja iz Veržeja: junaka koronavirusa

Znanje, ki sta ga pridobila na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota, Ana v praksi uporablja v Domu Lukavci, Žiga pa opravlja pripravništvo za zdravstvenega tehnika v DSO Ljutomer, ki je bilo žarišče novega koronavirusa v 1. valu. Zdaj sta oba prostovoljca na lokaciji trenutnega žarišča - Dom starejših Hrastnik. Z nami sta delila njuni zgodbi.

Meta Štuhec, sreda, 12. avgust 2020 ob 11:09
Ana in Žiga Ritonja

Ana in Žiga Ritonja

Žiga in Ana Ritonja, brat in sestra iz Veržeja, letošnje poletje preživljata drugače kot njuni sovrstniki. Znanje, ki sta ga pridobila na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota, Ana v praksi uporablja v Domu Lukavci, Žiga pa opravlja pripravništvo za zdravstvenega tehnika v Domu za starejše občane Ljutomer, ki je bilo žarišče novega koronavirusa v 1. valu. Zdaj sta oba prostovoljca na lokaciji trenutnega žarišča - Dom starejših Hrastnik. Z nami sta delila njuni zgodbi.

Delo v Domu starejših občanov Ljutomer

Žiga je v DSO Ljutomer delal že v obdobju, ko so bile tam potrjene prve okužbe. Spominja se, da so številke okuženih dnevno rasle. Po nekaj tednih dela je tudi sam zbolel za virusom Covid-19. Žiga je, kakor tudi njegovi sodelavci, za ta čas zapustil svoj dom in bližnje ter se umaknil v samoizolacijo. Ko je bilo potrjeno, da je njegov bris negativen, se je 20-letnik vrnil na delovno mesto, kjer je z vestnim in odgovornim ravnanjem delal vse do zadnjega primera koronavirusa v Ljutomeru. O dogajanju, pravi, da je pridobil novo znanje o zajezitvi širjenja okužbe in izkušnje o delu v žarišču. Virus je v DSO Ljutomer razsajal slabe tri mesece, pot opiše kot težko in naporno. Čeprav vmes niso videli poti iz tega kaosa, jim je to le uspelo. Na žalost se je drugje začela dogajati enaka zgodba.

Klic na pomoč v Domu starejših Hrastnik

O dogajanju v DS Hrastnik, kjer sta do nedelje delala Ana in Žiga, je podrobno pisal že Primož Siter (članek si lahko preberete tukaj).

Naša sogovorca o delu v Hrastniku pa pravita:

Žiga: "Prejel sem vprašanje, ali sem glede na svoje izkušnje pripravljen iti pomagat v DS Hrastnik. Še isti dan sem se odločil, da pa vendarle grem pomagat, ker vem kaj pomeni pomanjkanje kadra za opravljanje tako težkega dela. Delati v popolni zaščitni opremi na oddelku pod takimi pogoji in to v poletnem času, je zelo naporno in zahtevno. V takšnem žarišču je treba misliti z bistro glavo, ker že manjša napaka lahko povzroči škodo. Predal sem jim vso svoje znanje in izkušnje, ki sem jih pridobil v DSO Ljutomer. Delali smo vse tja do 18 ur na dan. V skafandru čutiš kapljice znoja po celem telesu, si žejen, lačen, ampak moraš zdržati do naslednje pavze, ker je sama procedura slačenja osebne varovalne opreme zelo pomemben korak, da ne okužiš samega sebe."

Delo v skafandru
Delali so tudi do 18 ur na dan

Nekaj dni za njim se je na delo v Hrastnik podala tudi Ana, saj jih pesti pomanjkanje kadra.

Ana: "Ker še sama nisem delala v žarišču koronavirusa, je bil to zame velik in odločilen korak. Imela sem tri dni časa preden se odpravim v Hrastnik, v tem času sem si nabrala nekaj izkušenj vsaj iz teoretičnega dela, prakso pa sem že takoj prvi dan osvojila in spoznala, da delo v skafandru po 13 ur na dan ni mačji kašelj. Takšno delo zahteva ne samo fizično temveč tudi psihično pripravljenost. 
Najin dan se je začel ob 6.00, skuhala sva si močno kavo, da naju je držala pokonci do večera, zraven kave pa sva seveda imela tudi obilen zajtrk. V rdeči coni - na oddelku z varovanci, ki so pozitivni na koronavirus - začnemo delo ob 7.00 in delamo v turnusu 12 ur, se pravi do 19.00. V tem dnevnem turnusu si izmenično privoščimo trikrat po 30 minut pavze. Najino delo je bila nega stanovalcev, hranjenje, merjenje vitalnih funkcij, spremljanje varovančevega počutja in ukrepanja ob odstopanjih, deljenje terapije in podobno
."

Žiga in Ana Ritonja
Delati v popolni zaščitni opremi v poletnem času je zelo naporno in zahtevno

Svojih odločitev nista obžalovala niti za sekundo in se virusa ne bojita

Do nedelje sta delala v Hrastniku, danes jima je bil odvzet bris. Če bo ta negativen, se bosta Žiga in Ana kmalu vrnila na stare tire, v bolj umirjen vsakdan. Svojih odločitev nista obžalovala niti za sekundo in se virusa ne bojita. Najbolj jima je pomembno, da pomoč nudita nekomu, ki jo potrebuje, sebe pa med tem maksimalno zaščitita pred okužbo. Starši in svojci so ju skozi vse odločitve in težke tedne podpirali in spodbujali.

Kaj ju čaka v prihodnje? Žiga v jeseni začne študij Psihosocialne pomoči, Ana se poleg svoje redne službe v Domu Lukavci ukvarja s posredovanjem glasbenih skupin, preko s.p. ANNATON, ki ga je ustanovila tik pred epidemijo. Po vsem slišanem menimo, da je pred njima zelo svetla prihodnost.

Delo v DS Hrastnik