Kulturno društvo Anton Krempl Mala Nedelja vsako leto ob obletnici Bésede organizira kulturno prireditev v spomin na ta, v času prebujanja slovenske narodne zavesti, pomemben narodno kulturni dogodek, ki se je pri Mali Nedelji odvil 15. septembra 1867. leta, torej že leto dni pred 1. Slovenskim taborom v Ljutomeru.

V letošnjem letu, ki ga je KD A. Krempl proglasilo za Kremplovo leto, saj mineva 230 let od rojstva slovenskega duhovnika, pesnika, pisatelja, zgodovinarja in narodnega buditelja, katerega ime društvo nosi že 44 let, hkrati pa obeležujemo tudi 140-letnico smrti še enega velikega Prleka, tudi predsednika 1. Slovenskega tabora dr. Jakoba Radoslava Razlaga, je bil v njun spomin organiziran znanstveni simpozij pod naslovom Deroči vrelec slovenskega domoljubja (tako je Krempla v enem svojih zapisov opisal škof Anton Martin Slomšek).

Pri organizaciji simpozija sta domačemu kulturnemu društvu kot soorganizatorja pomagala Ustanova dr. Antona Trstenjaka in Občina Ljutomer, gostile pa so ga Bioterme Mala Nedelja kot glavni sponzor, sponzorirali pa so ga še KRIM d.o.o., Trgovina Monika Megla, Sadjarstvo Šilec in Društvo vinogradnikov Mala Nedelja.

Ob prijaznem glasbenem pozdravu Pihalne godbe DU Ljutomer, se je v soboto, 11. septembra v Kongresni dvorani hotela Bioterme zbralo, ob varnostnih ukrepih za zajezitev epidemije, omejeno število predavateljev, obiskovalcev in gostje: predsednik Ustanove dr. Antona Trstenjaka Dušan Grlovič, podžupan Občine Ljutomer Janko Špindler, občinski svetnik in častni član KD A. Krempl Ludvik Rudolf st., Irma Murad, podžupanja Občine Ormož, dr. Galina Zamjatina ministrica-svetovalka Veleposlaništva Rusije v Sloveniji, Viktorija Potočnik, direktorica Pionirskega doma v Ljubljani, Zvonko Kustec, ravnatelj Gimnazije Franca Miklošiča, Breda Žunič, ravnateljica OŠ Mala Nedelja, Boštjan Žerdin, predsednik KS Mala Nedelja, Janez Rudolf, predsednik KS Radoslavci, Jelka Pšajd, muzejska svetovalka, Pomurski muzej in Tomaž Markovič, Splošna knjižnica Ljutomer.

Pričetek simpozija je z odpeto državno himno naznanila učenka OŠ Mala Nedelja Kaja Hanžel, ki je v nadaljevanju še zaigrala na kitaro in zapela, na frajtonarico pa je zaigrala Eva Zmazek, predstavili sta se tudi članici literarne sekcije Milica Zmazek in Cilka Rojht. Moderatorka prireditve je bila Sara Munda.

Zbrane so nagovorili Dušan Grlovič, predsdnik Ustanove dr. Antona Trstenjaka, v imenu gostitelja in glavnega sponzorja Bioterm, je zbrane pozdravila Jožica Polajnko, v imenu Občine Ljutomer podžupan Janko Špindler, ki je povedal: “Prlekija je dala veliko pomembnih in napredno mislečih ljudi, med njimi sta tudi Krempl in Razlag, ki so že pred več kot sto leti usmerjali in ustvarjali podobo našega naroda. Bodimo ponosni na njihovo delo in našo preteklost" in se zahvalil predsednici KD Liljani Peršak za organizacijo dogodkov v počatitev pomembnih obletnic. Pozdravne besede prisotnim je namenila tudi dr. Galina Zamjatina ministrica-svetovalka Veleposlaništva Rusije v Sloveniji.

V sklopu znanstvenih prispevkov o življenju in pomenu Antona Krempla in dr. Jakoba Radoslava Razlaga, predvsem njunih prizadevanj za enotni slovenski jezik, so s svojimi prispevki sodelovali: akad. prof. dr. Marko Jesenšek, je predsatavil Kremplov vpliv na oblikovanje slovenskega knjižnega jezika, Jesenšek je predstavil tudi referat avtorice, ki je bila odsotna, dr. Mihaele Koletnik, Narečno podobo malonedeljskega govora je prestavila, dr. Nina Ditmajer je podala prispevek Anton Krempl in etnične entitete na Štajerskem v 19. stoletju, Kremplovo rokopisno zapuščino v Univerziotetni knjižnici Maribor je predstavila dr. Vlasta Stavbar, pregled krajevnih postaj iz življenja in delovanja Antona Krempla je v prispevku Štajerske razglednice – s posebnim poudarkom na Antona Krempla v slikovnem gradivu UKM, podala univ. diplomirana dramaturginja Gabrijela Kolbič, Razlagovo delovanje in dediščino v Brežicah in Posavju je opisala direktorica Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošelj, ljubiteljski zgodovinar, domačin Anton Božič je spregovoril o svojem prapradedku Antonu Božiču kot o nasledniku Kremplovega prebuditeljskega delovanja v malonedeljski okolici, prof. Franc Čuš pa je prispeval referat Božidar Raič in Beseda pri Mali Nedelji.

Sočasno s simpozijem je po Slovenskih goricah potekal Kremplov kolesarski maraton, katerega je organiziralo Sokolsko društvo Ormož, med soorganizatorji pa je bili tudi KD Anton Krempl. Kolesarji so se ustavili in okrepčali tudi pri hotelu Bioterme.