Poslanec mag. Dejan Židan, je na ministra za okolje in prostor mag. Andreja Vizjaka ter ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožeta Podgorška, naslovil poslansko vprašanje v zvezi z vplivom kormorana na ribje vrste v celinskih vodah.

Kot je sporočil, se je na njega kot pomurskega poslanca in v tem trenutku tudi predsednika Kluba pomurskih poslancev z dopisom obrnila Ribiška družina (RD) Ljutomer, ki pa navaja, da ima pri poslanem dopisu tudi soglasje vseh pomurskih ribiških družin in ribiških družin ob reki Muri, to so RD Murska Sobota, RD Lendava, RD Gornja Radgona in RD Paloma Sladki Vrh.

Spodaj objavljamo celoten dopis RD Ljutomer in poslansko vprašanje Židana.

V RD Ljutomer med drugim navajajo: »Letošnjo zimo prezimuje v Gajševcih jata 300 kormoranov, okrog 100 na gnezdišču ob reki Muri na Gibini, ki potem plenijo po reki Muri navzgor in še okoli 40 ob reki Ščavnici, torej 440 kormoranov samo v naših revirjih. To število se zadrži v naših krajih najmanj 4 polne mesece. Kormoran poje najmanj pol kilograma rib na dan, torej to pomeni 220 kg rib na dan in če seštejemo to s 120 dnevi, pridemo do neverjetne številke več kot 26.000 kg rib in če to preračunamo v denar, to pomeni okrog 150.000 evrov škode.«

Nadalje zapišejo:

1. Kormoran je k nam v Evropo priseljena vrsta ptiča, ki je še 50 let nazaj ni nihče poznal, prav v naših krajih so se prvi primerki začeli prikazovati 30 let nazaj.
2. Društvo za opazovanje ptic Slovenije jo sicer smatra kot avtohtono vrsto, kar je z nekih vidikov sporno, je pa dejstvo, da je na uradnem seznamu zaščitenih vendar pa NE ogroženih vrst pri nas.
3. Dnevno poje vsak kormoran vsaj pol kilograma rib, kar pa ni tako velik problem. Problem je, da kormoran zaradi svojega lovskega nagona pobije in rani bistveno več rib, kot jih lahko poje. Lov izvaja tako rekoč cel dan od zore do mraka.
4. Edini učinkoviti ukrep za zmanjšanje pritiska na ribji zarod je znižanje populacije kormorana v naši regiji. Leta 2017 je bila izdana odločba za odstrel kormorana, ki pa vključuje večino rek in vodnih površin od zahoda do reke Drave, kjer se ustavi in je tam na posameznih območjih še dovoljen odstrel. Prlekija, Prekmurje in večji del Štajerske so čudežno izpadli iz te odločbe, kar je nesmiselno in povsem nerazumljivo. Glede na to, da imajo vse naše sosednje države (Avstrija, Madžarska in Hrvaška) zelo dobro rešen problem kormorana z odstrelom in da je dovoljen omejen odstrel kormorana vse do Drave, je Prlekija in Prekmurje postalo nekakšen rezervat za kormorane, saj je ta ptica zelo previdna in pametna, tako da ve kje je varna.
5. Zavod RS za varstvo narave ima popolnoma času neusklajen pogled in delujejo tako rekoč kot podaljšana roka Društva za opazovanje ptic. Z argumenti smo jih pozvali naj uskladijo dejstva okrog kormorana z vsemi sosednjimi državami okoli nas, vendar je bilo kot "gluhemu dobro jutro". V svojih strokovnih mnenjih (že 10 let ista) še vedno zagovarjajo napenjanje barvnih vrvic preko strug (popolnoma nesmiselno za tekoče vode in večje stoječe vodne površine) plašenje s plašilnimi sredstvi, čeprav pozabljajo, da so nam tudi plašenje prepovedali in zahtevali zaraščenost brežin. Tu pa še je največji paradoks, saj dve različni državni inštituciji Direkcija za vode (skrbi za čiščenje brežin) in Zavod za varstvo narave ne sodelujeta, kot bi morali. (Pisna izjava predstavnika Zavoda za varstvo narave.)
6. Situacija je torej zelo kompleksna. Sicer je država pripravila zelo dober dokument leta 2017 in sicer dolgoročni plan za zmanjšanje vpliva kormorana na ribje vrste v celinskih vodah, kjer ugotavlja, da je kormorana dejansko preveč in pa tudi definira, katere vrste rib so ogrožene (podust in platnica, ki živita tudi v naših vodah).
7. Skratka, rešitev bi bila, da se kormoran evidentira kot divjad z lovno dobo (npr. kot siva vrana) in se lov izvaja permanentno ter v skladu s predpisano lovno dobo v celotni državi.
8. Po naših ocenah naredi kormoran bistveno večjo škodo na ribjem zarodu v celi Sloveniji, kot pa pokoli volka in medvedov na drobnici. Izračun bi bil prav zanimiv, ocene o številčnosti kormorana v Sloveniji so zelo različne (leta 2009 je bilo 5000 kormoranov in se ni nikoli zmanjšalo). 5000 osebkov kormorana pomeni 2500 kg pojedenih in vsaj toliko pobitih rib dnevno, po povprečni ceni 5 evrov kg je to 25.000 evrov dnevne škode. Mislimo da je to že takšna številka, da bi tudi politika morala narediti svoje.

Na podlagi navedenega me zanima:

1. Kaj je razlog, da področje Prlekije, Prekmurja in večjega dela Štajerske obravnavate drugače kot preostali del Slovenije (in tudi sosednjih držav)? Na kakšnih strokovnih podlagah in na podlagi katerega dogovora ustvarjate neke vrste rezervat za kormorane na omenjenem področju?
2. A ribiškim družinam na tem področju namenjate rento oziroma odškodnino, ker ste jih postavili v drugačen (slabši) položaj kot ribiške družine v preostalem delu Slovenije?
3. Kakšni so vaši načrti na tem področju v prihodnje?