Miran Puconja, velik poznavalec identitete panonskega človeka, piše novo knjigo

Miran nam je v intervjuju povedal o svoji lanski delovni nesreči in 30-dnevni komi, o svojem poučevanju, ljubezni do ruske klasike, o pisanju nove knjige...

Prlekija-on.net, torek, 27. april 2021 ob 08:21
Miran Puconja

Miran Puconja

Miran Puconja je doktor etnologije, filozofije in slovenščine. Je upokojeni profesor filozofije in slovenščine na GFML, ki je tam poučeval več kot 30 let, že vrsto let pa se ukvarja z identiteto panonskega človeka, z raziskovanjem in vrednotenjem slovenske književnosti ter s književnostjo ostalih slovanskih narodov, kjer preteklost uzaveščeno povezuje s sodobnostjo.

Svoja raziskovanja je predstavil v znanstvenih člankih oziroma razpravah, na različnih srečanjih in simpozijih, v knjižnih izdajah pa sta izšli njegovo magistrsko delo K vrednotenju identitete panonske kmetije: temelji preživljanja na Cvenu, kjer je obdelal materialno ljudsko kulturo na primeru Cvena, vendar značilno za ves naš panonski prostor, ter njegova doktorska disertacija Slovenska kmečka kultura: na Cvenu od zemljiške odveze do začetka tretjega tisočletja, za katero je leta 2012 prejel Murkovo priznanje, ki ga podeljuje Slovensko etnološko društvo za vrhunske strokovne dosežke na področju etnologije. Dr. Miran Puconja je tudi častni občan Občine Ljutomer, naziv je prejel leta 2015 za izjemno raziskovalno, znanstveno in pedagoško delo ter vrhunske strokovne dosežke na področju etnologije, s čemer ima pomembne zasluge pri krepitvi ugleda občine Ljutomer. Bil je tudi predlagatelj mag. Olge Karba za županjo.

Je kmečki človek, tudi v pokoju opravlja kmečka dela na svoji kmetiji, trenutno pa piše knjigo »Monografija desnega brega Mure«.

Slovenska kmečka kultura
Miran Puconja je za knjigo Slovenska kmečka kultura leta 2012 prejel Murkovo priznanje

Z Miranom smo intervju hoteli posneti že lani oktobra, a je takrat imel še ogromno dela na kmetiji, pozneje nam je načrte porušil še drugi val epidemije. Tokrat smo se z njim pogovarjali ob reki Mure, kjer je preživljal svojo mladost in kjer še danes najde mir ter novo energijo za ustvarjanje.

Miran nam je ob tem povedal o svoji delovni nesreči, ki jo je doživel lani marca, ko ga je v hlevu napadel bik. Nato je 30 dni preživel v komi in prebolel Covid-19 brez simptomov. Povedal nam je tudi o svojih sanjah v komi, saj se vsega spominja. Zdravljenje je nato trajalo tri mesece skupaj z rehabilitacijo, kjer je s pomočjo fizioterapevta ponovno shodil.

Trenutno se največ ukvarja s pisanjem knjige

Trenutno piše knjigo »Monografija desnega brega Mure«, ki izpod njegovih rok nastaja že več let. Kot pravi je do pisanja te knjige prišlo po čistem naključju, saj se ta hip najbolj ukvarja s slovanskim jezikoslovjem, ob tem pa je čutil tudi, da mora narediti nekaj kar bi zajelo to, kar še ni bilo obdelano, kar še ni raziskano. Gre za čas po drugi svetovni vojni do danes. "Način življenja, etnološki pogled, zgodovinski pogled, nekoliko psihološki, sociološki, malo tudi filozofski, da se to ohrani in da je to dejansko del nekega iskanja resnice. Namreč po svoji naravi sem le filozof in v metafiziki, kakršna obstaja, ne vidim več odgovorov na vprašanja, ki so vprašanja našega časa. In mi sedaj moramo izhajati iz življenja. Življenje pa je iracionalno in moramo znotraj te iracionalnosti vendarle iskati neke racionalne komponente, ki nakazujejo tudi najprej na našo preteklost potem pa tudi na našo prihodnost," nam je med drugim zaupal o nastajanju nove knjige.

Poleg tega piše še monografijo na temo »Vprašanje izvora vzhodnih slovenskih dialektov v primerjavi s panonskimi dialekti in slovenščino«, ki bo zelo kontroverzna. Želi dokazati, da smo del panonske slovanščine, ker imamo iste korenine.

Miran Puconja
Miran Puconja ob reki Muri

V pokoju je že sedem let, ima še ogromno načrtov. Kljub lanski nesreči še vedno dela z živino, a je zmanjšal število glav in ima še samo krave.

Miran nam je povedal tudi nekaj o svojem poučevanju »Samoupravljanje s temelji marksizma« na gimnaziji, kjer je učencem predaval osnove filozofije. Ob tem ga je vedno bilo tudi malo strah, da ga bodo zatožili. Spregovoril je tudi o svoji ljubezni do ruske klasike, o svojem nazivu častni občan, o kraju ob Muri ter se dotaknil tudi današnje predvidene razdelitve pokrajin v Sloveniji.

Z njim se je pogovarjala Svetlana Oletič, celotnemu, zelo zanimivemu intervjuju pa lahko prisluhnete v videu.