Park 1. slovenskega tabora, kjer je 9. avgusta 1868 v zavetju mogočnih dobov zaživela ideja o Zedinjeni Sloveniji, že od leta 2008 vabi otroke, njihove starše in stare starše na Pravljice pod hrasti. Pripovedovalsko prejo ob znanih pravljičarjih, gledališčnikih, animatorjih, glasbenikih, ročnodelskih ustvarjalcih sukata Jasna Branka Staman in Aleksandra Šömen, knjižničarki in pravljičarki z mladinskega oddelka Splošne knjižnice Ljutomer.

Ni slučaj, da so ljudje hrastom zmeraj izkazovali spoštovanje. Še danes s svojo trdoživostjo in ponosom ustvarjajo veličastno vzdušje. Nekoč so se pod njimi družili vaški veljaki, danes je pod njimi mladi rod, ki se skozi pripovedi pa tudi glasbo srečuje z ljudsko dediščino, etnologijo, zgodovino kraja in novodobnimi literarno glasbenimi tokovi.

Simbioza navidezno čvrstih in okorelih dreves, živali in poslušalcev je v zraku ves čas prisotna. V prijetnem vzdušju so v teh letih zaživele pripovedi o naravi, konjih, zmajih, lintverih, drakih, magičnih bitjih panonskega sveta, starih gradovih, o ugankah starodavnih časov...

Pravljice pod hrasti, kakor smo poimenovali prijetna druženja, ustvarjalci z domačega ter širšega slovenskega prostora povezujejo tako mlade kot starejše generacije, zato na festivalu ne srečujemo samo otrok, marveč so odprtega druženja in pretoka pravljične komunikacije željni tudi njihovi starši in stari starši. Namenjene so vsem tistim, ki rastejo s pripovedmi slovenskega naroda in ljudstvi vsega sveta.

Letos smo gostili igrano animacijsko predstavo Buča debeluča po motivih slikanice Jasne Branke Staman Gledališča pravljičarne z imenitno Renato Brglez.

Naj v Parku 1. slovenskega tabora nikoli ne utihne beseda.

Jasna Branka Staman,
samostojna bibl. sodelavka Splošne knjižnice Ljutomer
Foto: Splošna knjižnica Ljutomer in Gledališče pravljičarna