Žalostinke po razkriško, pesmi Vlada Žabota, so zazvenele v razkriškem domu kulture

Za prebivalce občine Razkrižje je celoten projekt Žalostinke po razkriško pomemben, saj so se skozi različna zgodovinska obdobja morali dokazovati, da so in želijo ostati del slovenskega narodnega ozemlja in da so predvsem ponosni Slovenci, da je njihovo narečje sestavni del slovenskih narečnih skupin.

Prlekija-on.net, četrtek, 18. november 2021 ob 10:41
Žalostinke po razkriško

Žalostinke po razkriško

V soboto, 13. novembra 2021 je v Domu kulture Razkrižje bil predstavljen glasbeni projekt, ki je nastal po predlogi cikla desetih pesmi Vlada Žabota, napisanih v razkriškem narečju z naslovom Žalostinke po razkriško.

Izrazna moč ter ritmični in melodični tok elegičnega cikla, ki tematizira ljudsko izročilo, so navdahnili skladatelja Rudija Pančurja. Ustvaril je partiture z naravnim, logičnim tokom, v melosu dobesedno spojen z narečjem, za svojstveni akustični glasbeni sestav. Za izvedbo Žalostink po razkriško je nastala vokalno-instrumentalna zasedba Mala mestna muzika, ki jo sestavljajo: Brina Vogelnik in Metod Banko - glasova, Jelena Ždrale - violina, Andrej Zupan - klarinet, Tanja Pirc - mandolina, Tina Pančur - čembalo, Branko Matošec Bizjak - kitara, Tomaž Guček - harmonika, Nino de Gleria - kontrabas, Rudi Pančur - klavir.

Besedila je dialektološko uredila prof. dr. Mihaela Koletnik. V veliko pomoč pa je bila Marinka Prelog, ki je vokalistoma pomagala pri izgovorjavi razkriškega narečja.

Cikel desetih glasbeno-poetičnih zgodb je tako edinstveni, celovit umetniški izraz kulturne dediščine Razkrižja, ki z njimi pridobiva razsežnost ter veličino. So sinfonije v najstarejšem pomenu te besede, torej sozvočje različnih kulturnih vplivov, ki se zrcalijo tako v narečju in glasbenem melosu kot v samih vsebinskih zgodbah. Prepletajo se namreč avstrijske, madžarske, hrvaške, judovske in romske prvine.

So potovanja skozi resnice prebivalcev Razkrižja in so potovanja po notranjosti slehernika. So potovanja v obe smeri časa in v globino: po ritmičnih gibanjih ljubezenskih dvojin ter domišljijskih utvarah s te strani na ono stran (ftekrej - vofkrej).

Vsaka pesem zase učinkuje kot zvočni roman, dramaturgijo cikla pa usmerjata vodilna življenjska motiva: ljubezen in minljivost. Izhajata iz Mure in se vanjo spet vračata ... tako so se odvijale zgodbe med prebivalci Razkrižja, kraja, ki s temi žalostinkami postaja mejnik in osišče kulture, stkane skozi klasična časovna sosledja pred digitalno ero.

Dogodek je povezoval radijski voditelj Milan Krapež. Uvodoma je spregovorila Simona Moličnik - Urednica uredništva na Prvem programu Radia Slovenija. Nato so bili k besedi povabljeni avtor besedil pesnik in pisatelj Vlado Žabot, skladatelj Rudi Pančur in župan Občine Razkrižje Stanko Ivanušič.

Poslušalci Prvega programa Radia Slovenija so lahko v živo spremljali neposredni prenos koncerta. Posnetek pa lahko najdete na spletni strani Prvega programa Radia Slovenija, pod Sobotni glasbeni večer - Mala mestna muzika: Žalostinke po razkriško ali na tej povezavi.

Obiskovalci prireditve so poleg programa na odru, lahko občudovali tudi dve umetniški deli magistre umetnosti, akademske slikarke Katje Bednařik Sudec, ki sta bili postavljeni ob odru. Umetnica je za deli, ki nosita naslov »Dušica, ki je šla pozdravit angele« in »Metulja, ki sta šla pozdravit dušico« dejala, da zvenita po svoje, a sočasno dopolnjujeta in izhajata iz tega kar se sliši, da žubori v melodijah in besedilih Žalostink po razkriško.

Za prebivalce občine Razkrižje je celoten projekt Žalostinke po razkriško pomemben, saj so se skozi različna zgodovinska obdobja morali dokazovati, da so in želijo ostati del slovenskega narodnega ozemlja in da so predvsem ponosni Slovenci, da je njihovo narečje sestavni del slovenskih narečnih skupin.

Koncert so omogočili: Občina Razkrižje, Turistično narodopisno društvo Razkrižje, Teleing gradnje d.o.o., Nograd-Lotmerk d.o.o., Projektivni biro Lazar d.o.o., Usnjarstvo Fišer - Strojenje Kož in dodelava usnja d.o.o. in KARBA mge d.o.o.