V Splošni bolnišnici Murska Sobota odprli prenovljene prostore transfuzijskega oddelka

Vrednost naložbe je znašala okrog 150 tisoč evrov, financer naložbe pa je UKC Maribor.

Prlekija-on.net, ponedeljek, 19. december 2022 ob 15:52
Odprtje prenovljenih prostorov transfuzijskega oddelka

Odprtje prenovljenih prostorov transfuzijskega oddelka

V ponedeljek, 19. decembra, je potekal dogodek ob otvoritvi prenovljenih prostorov Centra za transfuzijsko medicino v Enoti za transfuzijsko dejavnost Murska Sobota v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Gre za prenovo prostorov v velikosti približno 140 m2, v katerih se v večini opravlja krvodajalska storitev. Tako bo v prihodnje prijetneje tako zaposlenim, kakor vsem krvodajalcem. Vrednost naložbe je znašala okrog 150 tisoč evrov, financer naložbe pa je UKC Maribor.

Prisotne so nagovorili in nove prostore odprli strokovna direktorica UKC Maribor, prof. dr. Nataša Marčun Varda, dr. med., namestnica predstojnice Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor, Emilija Krstova Krajnc, dr. med. in direktor SB Murska Sobota, prim. asist. Daniel Grabar, dr. med.

Direktor SB Murska Sobota je ob tem povedal, da so zaključili del uspešne zgodbe, predvsem pa so se s tem želeli približati krvodajalcem. Po odločitvah stroke, organizatorjev dejavnosti so sprejeli dogovor, da se bo transfuzijska dejavnost Splošne bolnišnice Murska Sobota izvajala v prihodnje pod okriljem UKC Maribor in tako skupaj začrtali drugačen model. Splošna bolnišnica Murska Sobota je že vlagala v samo sanacijo omenjene stavbe, vse od zamenjave oken, obnove fasade ter gradnje nadstreška. Ob tem je povedal, da pozdravljajo pripravljenost UKC Maribor, da vložijo v opremo prostorov in jih obnovijo. Z odprtjem teh prenovljenih prostorov obe ustanovi tako izražata njihovo zadovoljstvo ter neki dogovor oziroma zavezo, da si bodo skupaj še naprej prizadevali, da bodo skupaj peljali to zgodbo transfuzijske medicine.

Strokovna direktorica UKC Maribor je v imenu vodstva UKC Maribor izrazila zahvalo za sodelovanje tako na področju transfuzijske dejavnosti kot tudi sicer na drugih področjih, kot je bilo tvorno sodelovanje v času covida. Povedala je, da so ti prostori res lepo urejeni in bodo služili svojemu namenu, to je krvodajalcem. Bližina Avstrije je naredila svoje, kjer je krvodajalstvo plačano, tako da opažajo včasih težave glede zadostnih zalog krvi in beležijo težave z dostopnostjo krvi, saj je krvodajalstvo v Sloveniji na prostovoljni bazi. Tako morajo glede tega v tem kontekstu sodelovati in iskati rešitve na drugih področjih in tako tvorno sodelovati, kot to počnejo s Splošno bolnišnico Murska Sobota. Država mora najprej prepoznati namen transfuzijske dejavnosti in nadaljevanja prostovoljstva na tem področju in na tem področju tudi pomagati, da bodo lahko v tej smeri zagotovili krvodajalcem neke bonitete, da bi se ta raven zalog krvi vzdrževala še naprej. Slovenija je trenutno samooskrbna s krvjo, vendar občasno opažajo, da so dnevi, da ni krvi več toliko, da bi bili lahko popolnoma sigurni. In zdaj morajo že stopiti v akcijo, da ne pride do kritične točke. Treba je angažirati mlade, da pristopijo h krvodajalstvu, saj starejši od 65 let več ne morejo biti krvodajalci. Ob tem se je zahvalila vsem krvodajalcem, ki so v številnih potrebah izrazili pomoč in darovali kri, kar je pomembno dejanje. Zahvalila se je tudi vsem zaposlenim, ki hodijo na teren.

Namestnica predstojnice Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor se je ob tej priložnosti zahvalila vsem krvodajalcem, da priskočijo na pomoč. Saj vemo, da imamo v Republiki Sloveniji prostovoljno, brezplačno in anonimno krvodajalstvo, kar pomeni, da krvodajalstvo poganja nesebičnost. V zadnjem času pada število krvodajalcev, na tem tudi aktivno delajo ves čas, da to spremenijo. Predvsem z glavnim organizatorjem krvodajalskih akcij, Rdečim križem Slovenije aktivno sodelujejo. Kljub temu da so zaloge krvi nižje, pa doda, da so pacienti preskrbljeni, operacijski posegi pa potekajo nemoteno. Da bi pa se stanje krvodajalstva v Sloveniji popravilo, morajo najprej rešiti status krvodajalca. To pomeni, da je treba pristopiti na drugačen način h krvodajalcem, ki darujejo kri tudi po več 100-krat in so vzgled družbe. Ob tem je dodala, da je v Slovenji 46 odstotkov populacije A pozitivnih, tako da je na splošno največ povpraševanja po tej skupini krvi. Odvisno pa je tudi od obdobja in kakšni pacienti potrebujejo pomoč v bolnici.



Več v Gospodarstvo