Radenska ponovno prispevala k obnovi slovenskih gozdov

Ob mednarodnemu dnevu gozdov je Radenska Adriatic ponovno prispevala k obnovi slovenskih gozdov. Tokrat so poskrbeli za zasaditev mladih dreves v krajinskem parku Zdravilišča RKS Debeli rtič, ki so ga močno prizadele lanske vremenske ujme. S podobnimi akcijami v občini Nazarje, Šratovcih in občini Sveta Trojica, bodo letošnjo pomlad skupno posadili več kot 500 novih sadik, s čimer nadaljujejo trajnostno misijo, katere del je tudi kampanja Bolj zelena Slovenija. Prva pobuda o pogozdovanju v sodelovanju s potrošniki je od leta 2020 prerasla v obsežen projekt, ki bo do konca letošnjega leta presegel pomemben mejnik - 100.000 zasajenih dreves.

Gozdovi so pomemben del naravnega bogastva, ki ga želi Radenska Adriatic ohraniti tudi za prihodnje rodove. Zato so se z veseljem odzvali prošnji za pomoč zdravilišču Rdečega križa Slovenije Debeli rtič, kjer je neurje konec lanskega avgusta uničilo večji del krajinskega parka.

»Izjemno veseli smo, da so se iz podjetja Radenska odzvali na našo pobudo in nam pomagali, da zdravilišču začnemo vračati značilno naravno krajino, ki je pomemben element prijetnega in zdravega okolja za letovanja in zdraviliška zdravljenja otrok iz cele Slovenije. Nove sadike bodo nadomestile drevje, uničeno v vetrolomu, najmlajšim pa ponudile prijetno, zdravo okolico, svež zrak in obilo ptičjega petja. Iskrena hvala za donacijo drevesa in grmičevja, ki bodo krasila naš park in okrepila »pljuča« našega zdravilišča,« je povedala Lilijana Kozlovič, v.d. vodje zdravilišča RKS Debeli rtič, kjer vsako leto gostijo preko 17.000 otrok s spremljevalci. Med njimi so otroci na zdraviliškem zdravljenju, otroci iz socialno šibkih okolij, ki letujejo s pomočjo donatorjev, številni otroci v šoli v naravi, vrtcih in podobno.

Radenska letošnjo pomlad podprla štiri akcije pogozdovanja

Poleg pogozdovanja na Debelem rtiču tudi z ostalimi pomladanskimi akcijami v Radenski Adriatic nadomeščajo drevje, uničeno v lanskih vremenskih ujmah. Pred dnevi so v občini Nazarje že zasadili mladike omorik v parku pred gradom Vrbovec, kjer se nahaja Muzej gozdarstva in lesarstva. V Šratovcih, v bližini podjetja, so v sodelovanju s Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Radenci in dijaki Gimnazije Ljutomer zasadili 400 hrastov, v občini Sveta Trojica pa bodo poskrbeli za 50 novih lip. Letos bodo tako skupno zasadili skoraj 500 dreves, ki so avtohtona za posamezna območja, ter s tem prispevali h krepitvi naravnih habitatov.

»Sodelovanje pri obnovi slovenskih gozdov z Radensko je primer dobre prakse in resnično cenimo njihovo skrb za prihodnost gozdov. Lani smo bili priča močnim neurjem, ki so v delih Slovenije občutno spremenila pokrajino. Zavedamo se, da bo obnova dolgotrajna, zato še toliko bolj cenimo dolgoročna sodelovanja, kot ga imamo z Radensko,« je povedal Štefan Kovač, vodja območne enote Murska Sobota, Zavod za gozdove Slovenije.

Zaveze trajnosti: vsako leto zasadijo najmanj 20.000 novih dreves

Kot pomoč gozdovom pri prilagajanju na podnebne spremembe ekipa Radenske Adriatic drevesne sadike sadi že četrto leto. Od leta 2020 v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in Zvezo tabornikov na Hrvaškem vsako leto posadijo 10.000 novih dreves v Sloveniji ter še 10.000 dreves na Hrvaškem.

»V Radenski je skrb za okolje in ljudi že od nekdaj ena od ključnih prioritet. Ob rastočih okoljskih izzivih ter vlogi, ki jo ima podjetje na trgih Adriatic regije, smo leta 2020 tudi sprejeli zaveze trajnosti, ki so rezultat dolgoletnih prizadevanj in odgovornega načina dela v podjetju. Radenska od tedaj vodi akcije pogozdovanja v Sloveniji ter na Hrvaškem in tako smo do danes zasadili že več kot 80.000 dreves, še v letošnjem letu pa bo ta številka presegla 100.000,« je poudaril Marian Šefčovič, direktor Radenske Adriatic.

K skrbi za gozdove pozivajo tudi potrošnike

Radenska Adriatic k podpori pogozdovanja vsako leto poziva tudi potrošnike, saj verjamejo, da gozdovom pri prilagajanju na podnebne spremembe lahko pomaga vsak. S kampanjo Bolj zelena Slovenija nagovarjajo potrošnike, da si privoščijo naravno mineralno vodo Radenska Kraljevi vrelec, Petanjski vrelec ali Radenska Naturelle v stekleni vračljivi litrski embalaži, z odgovornim vračanjem embalaže na prodajno mesto pa pomagajo skleniti krog trajnosti in znižati ogljični odtis. V Radenski namreč v povprečju vračljivo steklenico v njenem življenjskem ciklu najmanj 25-krat ponovno postavijo na police in želijo si, da bi bila številka s pomočjo potrošnikov še višja.