Prvomajski prazniki so pred vrati in na predvečer prvega maja bodo po državi zagoreli številni kresovi. Ker kurjenje kresov lahko pomeni tudi nevarnost za nastanek požara, je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje pripravila nekaj napotkov oziroma ukrepov za varno in pravilno kurjenje kresov.

Pri kurjenju kresov v naravnem okolju je treba upoštevati naslednje:

• prostor okoli kurišča kresa mora biti očiščen vseh gorljivih materialov vsaj v obsegu enega metra od roba kurišča kresa;
• če požarna straža ni zagotovljena, mora biti kurišče kresa obdano z negorljivimi snovmi (npr. peskom, kovino, kamni ali opeko);
• kres mora biti ves čas pod nadzorom polnoletne osebe;
• ob vetrovnem vremenu se kresa ne sme prižigati, če pa kres že gori, je treba kurjenje prekiniti;
• pri kurjenju kresov se uporabi samo čim bolj suh naravni oziroma kemično neobdelan les;
• prepovedano je uporabljati nevarne, vnetljive in eksplozivne snovi;
• po končanem kurjenju je treba ogenj in žerjavico pogasiti, priporočljivo je kurišče prekriti z negorljivim materialom (npr. peskom ali zemljo);
• na javnih prireditvah s kresovanjem morajo biti zagotovljeni ustrezni ukrepi, predvsem požarna straža, ki pa jo lahko izvajajo le gasilci;
• če kres povzroči požar v naravnem okolju, je treba na telefonsko številko za klic v sili 112 obvestiti pristojni regijski center za obveščanje, ki bo na mesto požara napotil krajevno pristojne gasilske enote.

Zgoraj navedene ukrepe je priporočljivo upoštevati tudi, če boste kres kurili izven naravnega okolja.

Dodatne zahteve v zvezi s kurjenjem v gozdu, tudi kurjenjem kresov, določajo predpisi o gozdovih. Tudi lokalne skupnosti lahko v naravnem okolju s svojimi predpisi določijo dodatne pogoje, omejitve in prepovedi ali jih določijo tudi drugod (npr. v naseljih). Dodatne omejitve in prepovedi lahko veljajo za varovana območja na podlagi Zakona o ohranjanju narave. Zato se je treba pred kresovanjem seznaniti, kakšne so omejitve in prepovedi na lokaciji, kjer nameravate kuriti kres.