Zlati svinčnik 2025 za Hišo nad mestom v Ljutomeru

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) je letos ponovno podelila prestižna strokovna priznanja za izjemne dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. Med letošnjimi nagrajenci je posebno pozornost pritegnila Hiša nad mestom, ki je prejela priznanje Zlati svinčnik 2025 za odlično realizacijo.

ZAPS vsako leto z razstavo in podelitvijo priznanj promovira kakovostno arhitekturo in urejanje odprtega prostora, s čimer širši javnosti približuje kulturno in ustvarjalno vrednost projektiranja. Priznanja, ki se podeljujejo neprekinjeno od leta 2004, izpostavljajo projekte, ki pomembno prispevajo h grajenemu okolju in dvigujejo zavest o pomenu premišljenega prostorskega načrtovanja.

Hiša nad mestom je bila nagrajena za svojo inovativno zasnovo in izjemno izvedbo, ki harmonično povezujeta arhitekturno estetiko z lokalnim okoljem. Projekt predstavlja zgled, kako lahko sodobna arhitektura prispeva k trajnostnemu razvoju in hkrati navdihuje skupnost.

Arhitektura, ki raste iz prostora

Na robu gozda, pod mogočno krošnjo starega hrasta, nad mestom Ljutomer, stoji sodobna družinska hiša, ki s svojo arhitekturo prepričljivo združuje trajnostne pristope, spoštovanje do narave in občutek za prostor. Gre za projekt, ki je prejel Zlati svinčnik 2025 za odlično realizacijo, in ki na izjemno občutljiv način odgovarja na izzive sodobnega bivanja.

Hiša, katere avtorji so doc. Vid de Gleria, Jure Henigsman (tudi vodja projektiranja), Žan Ketiš, Manca Starman in Saša Štuhec, je postavljena na zahtevno parcelo na grebenu nad mestom. Z nje se teren spušča proti urbanemu središču Ljutomera, razgledi pa segajo vse do murske ravnice v daljavi. Na mestu današnjega doma je nekoč stala starejša hiša, ki pa jo je bilo zaradi dotrajanosti treba odstraniti.

Ogromni stari hrast na zahodni strani parcele je osrednji element arhitekturne zasnove, ki domiselno izkorišča značilnosti mikrolokacije in si izposoja poglede na mursko ravnico v daljavi. Hiša se zato zliva z okolico, kot da bi tam stala od nekdaj.

S premišljeno sestavitvijo treh povezanih volumnov so arhitekti ustvarili raznolike notranje in zunanje ambiente, ki se prilagajajo spremembam letnih časov, življenjskim navadam in bivalnim potrebam stanovalcev. Hiša je v zadnjem delu delno vkopana v breg, kar ji daje diskretnost in človeško merilo. Vhod skozi manjši vzhodni volumen obiskovalca najprej usmeri k pogledu na mogočni hrast, osrednji, dvovišinski dnevni prostor pa se z velikimi steklenimi površinami odpira proti zgodovinskemu jedru Ljutomera.

Da bi ujeli južno svetlobo, so arhitekti z nadvišanim, v celoti zastekljenim delom prostora ustvarili velik, odprt in svetel prostor, v katerem se notranjost nenehno prepleta z zunanjostjo. Kuhinja se odpira proti zelenemu igrišču zadaj, jedilnica pa je povezana z vhodno teraso. Kljub razmeroma majhni kvadraturi hiša ponuja presenetljivo bogato in razgibano bivalno izkušnjo.

Trajnost v materialih, detajlih in miselnosti

Trajnostni pristopi so vtkani v vse plasti projekta – od izbire materialov do arhitekturne zasnove. Naravno prezračevanje omogočajo odprtine v zastekljenem nadvišanem pasu osrednjega prostora. Lahka, natančno izvedena enokapna streha z izrazitim nadstreškom ščiti lesene dele stavbe pred poletnim pregrevanjem in ustvarja prijetno senco.

Med materiali prevladuje les, ki je v kombinaciji z drugimi naravnimi gradivi uporabljen tako v konstrukciji kot v fasadi. Vidna nosilna konstrukcija iz križno mozničenih plošč daje notranjosti topel značaj, zunanjost pa zaznamujejo vertikalne macesnove letve z vidnimi pritrdilnimi elementi, obdelane po metodi žganja, ki poudari njihovo teksturo in taktilnost.

Pomembno vlogo pri nastanku končne podobe hiše je imel tudi naročnik, ki je s svojim razumevanjem kakovostne gradbene kulture, aktivno vlogo pri gradnji in pozornostjo do detajlov ključno prispeval k vzpostavitvi harmonije med hišo, krajino in življenjem v njej.

Hiša nad mestom je več kot le sodoben dom – je premišljen dialog med arhitekturo in naravo, med sodobnim načinom bivanja in lokalno tradicijo. Je dokaz, da lahko arhitektura z občutkom za prostor, detajl in trajnost ustvarja bivalna okolja, ki so hkrati udobna, lepa in globoko povezana z okoljem, ki jih obdaja.