Skoraj 50 % Slovencev nepravilno uporablja hladilnik in zato zavrže hrano

Slovenska gospodinjstva na letni ravni zavržejo približno 72.018 ton hrane, kar je ena najnižjih številk v Evropski uniji, vendar bi pravilnejša uporaba hladilnika to statistiko še dodatno zmanjšala, kažejo rezultati nove analize.

Povprečno slovensko gospodinjstvo letno zavrže okoli 84 kilogramov hrane, oziroma 7 kilogramov mesečno. Eden od razlogov za nastajanje tolikšne količine odpadne hrane je tudi dejstvo, da hladilniki pogosto ne delujejo pri priporočeni temperaturi.

Po raziskavi, ki jo je leta 2025 izvedla Univerza v Ljubljani, približno 47 odstotkov vprašanih ne drži svojega hladilnika na priporočeni temperaturi, 27 odstotkov pa termostata skoraj nikoli ne preverja.

Na ta način lahko nastanejo številne težave – od finančnih in higienskih do zdravstvenih – ter se poveča količina hrane, ki konča v smeteh.

Zelo pomembno je vedeti, pri kateri temperaturi je treba hraniti živila. Neprecizni termostati so pogost krivec za kvarjenje hrane, zlasti ko gre za sveže meso, ribe, mlečne izdelke in pripravljene jedi. Prav tako so starejši hladilniki bolj podvrženi tehničnim okvaram in dvigu temperature celotnega sistema.

Priporočena temperatura hladilnika je med 2 in 5 °C, vse, kar je toplejše, pa predstavlja tveganje za razvoj škodljivih bakterij, kot je salmonela. Rezultati iz Slovenije so nekoliko zaskrbljujoči; študija iz leta 2021 je pregledala hladilnike iz 50 gospodinjstev in odkrila, da jih kar 50 odstotkov deluje nad priporočeno temperaturo.

Nemalo hladilnikov je delovalo pri 6 °C, kar je nad vsemi strokovnimi priporočili, najnovejša študija iz leta 2025 pa kaže, da več kot 20 odstotkov vprašanih meni, da je temperatura celo 8 °C še vedno ustrezna za shranjevanje hrane.

Drugi pomemben dejavnik v celotni zgodbi je pravilno razporejanje živil v hladilniku. Strokovnjaki poudarjajo, da je še posebej pomembno paziti na naslednje:

• preobremenjevanja hladilnika se je treba izogibati zaradi boljše cirkulacije zraka
• surovo meso in ribe naj bodo na spodnji polici, da se prepreči kapljanje na druga živila
• sadje in zelenjava sodita v predale zaradi optimalne vlažnosti, omake in začimbe pa v vrata
• kuhane jedi sodijo na police nad surovimi

Rezultati v tej kategoriji so vendarle spodbudni, saj je približno 66 odstotkov vprašanih pokazalo, da živila razporejajo pravilno.

Slovenija je pri tem precej bolj ozaveščena kot sosednja Hrvaška, kjer zgolj 20 odstotkov vprašanih iz nedavne raziskave ve, da je treba toplotno obdelano hrano hraniti na polici nad surovo, da se prepreči navzkrižna kontaminacija.

Nepravilno ravnanje s hladilnikom lahko povzroči tudi finančne izgube. Ocenjuje se, da je vrednost enega kilograma zavržene hrane v Evropi približno 1,18 evra, pogosto tudi več. Glede na količino hrane, ki konča v odpadkih, tako povprečno slovensko gospodinjstvo zaradi takšnih praks izgubi okoli 100 evrov letno.

Če vzamemo za primer, da zgolj en odstotek takšnih odpadkov izhaja iz nepravilnega ravnanja s hladilnikom, se lahko škoda na ravni celotne države, tudi ob konservativni oceni, povzpne do 850.000 evrov.

Zato se hladilnik kaže kot eden najbolj podcenjenih dejavnikov pri družinskem proračunu in varnosti doma, vendar le ob pravilni uporabi in shranjevanju živil.