Županski kandidati o cestah in prometu: kakšne rešitve ponujajo za občino Ljutomer?

Pred lokalnimi volitvami, ki bodo v nedeljo, 15. novembra 2026, smo kandidatom za župana oz. županjo v Občini Ljutomer zastavili deset vprašanj. Kot je znano, se bodo za županski položaj potegovali trije kandidati: Niko Miholič, Romana Fišinger in aktualna županja mag. Olga Karba. Niko Miholič nastopa z neodvisno listo Naprej – za občino Ljutomer, Romana Fišinger z neodvisno listo Vsi smo Lotmerk, Olga Karba pa z neodvisno listo Olga in pristni Prleki.

Drugi sklop vprašanj se nanaša na prometno povezanost ter cest in prometnih obremenitev v občini.

Spodaj objavljamo odgovore kandidatov po vrstnem redu, kot je določil žreb Občinske volilne komisije Ljutomer in kot bodo na volilnem lističu. Odgovori so nelektorirani, objavljeni tako, kot so bili k nam poslani. Ostala vprašanja in odgovore bomo objavili v naslednjih dneh.

Prvi sklop vprašanj se je nanašal na stanovanja in demografski razvoj ter gospodarstvo in delovna mesta. Odgovore na ta vprašanja najdete v povezanem članku spodaj.

Kako bi se županski kandidati lotili stanovanjske problematike ter poskrbeli za gospodarski razvoj občine?

Kandidatom za župana oz. županjo v Občini Ljutomer smo zastavili deset vprašanj. Objavljamo njihove odgovore na prvi dve, ki se nanašata na stanovanja in demografski razvoj ter gospodarstvo in delovna mesta.

Tretje vprašanje: Prometna povezanost

Prometna povezanost: Kako bi izboljšali prometno povezanost Ljutomera z okoliškimi kraji in dostopnost javnih storitev za prebivalce? Katere oblike prevoza bi bile po vašem mnenju za občino najbolj primerne?

1. Niko Miholič

Naša občina potrebuje bistveno bolj uporaben, dostopen in učinkovit lokalni javni prevoz. Predlagamo uvedbo manjših električnih minibusov oziroma sistema manjših vozil, ki bi skozi ves dan povezovala mesto Ljutomer, krajevne skupnosti, šole, zdravstveni dom in druge javne ustanove.

Takšen sistem bi lahko zjutraj uporabljali šolarji, čez dan starejši in drugi občani, popoldne pa tudi obiskovalci in turisti. Želimo si prevoza, ki bi bil organiziran po dejanskih potrebah prebivalcev, z uporabnim voznim redom in povezavami, ki bi ljudem omogočale enostaven dostop do najpomembnejših storitev.

Naš cilj ni ustvariti dragega in neučinkovitega sistema, ampak vzpostaviti praktičen javni prevoz, ki bo povezoval naše vasi z mestom in izboljšal kakovost življenja vseh generacij. Posebej pomemben bi bil za starejše, mlade in vse tiste, ki nimajo možnosti vsakodnevne uporabe osebnega avtomobila. Ta sistem bi dolgoročno razširili tudi na sosednje občine znotraj prleške regije.

Dolgoročno želimo bistveno boljšo železniško povezanost Prlekije, tudi ponovno vzpostavitev železniške povezave proti Gornji Radgoni in Bad Radkersburgu, ki bi lahko koristila predvsem turizmu. Ljutomer mora biti bolje povezan tako znotraj regije kot s sosednjo Avstrijo in Hrvaško, saj prometna dostopnost pomembno vpliva tudi na gospodarski in turistični razvoj.

2. Romana Fišinger

Za Ljutomer je že sprejeta Občinska celostna prometna strategija za obdobje 2025–2032 z vodilom »Za vsakogar, za vsak korak – varno in dostopno«. Naša naloga je, da jo začnemo dosledno izvajati in njene ukrepe vsako leto prevedemo v jasen načrt, proračun in odgovornost. Podeželski deli občine potrebujejo kombinacijo rednih avtobusnih povezav in prilagodljivejših rešitev, kot je prevoz na klic za starejše, gibalno ovirane ter prebivalce krajev z manj pogostimi povezavami. Smiselno je preizkusiti pilotni sistem, ga povezati z zdravstvenim domom, trgovinami, upravnimi in drugimi javnimi storitvami ter preveriti, kdaj in komu najbolj koristi. Hkrati moramo izboljševati varne pešpoti in kolesarske povezave med naselji, šolami, postajami in središčem Ljutomera. Prevoz na klic naj dopolnjuje avtobus, ne nadomešča smiselnih rednih linij. Pri vseh rešitvah je treba posebej preveriti dostopnost za ljudi z oviranostmi in varnost otrok na poti v šolo.

3. mag. Olga Karba

Vsekakor ne bi ustanavljali novih zavodov in zaposlitev na stroške proračuna, zato, da imamo lahko neke vrste primestno avtobusno podjetje.

Občina že danes zagotavlja organizirane šolske prevoze, za katere je v naši prometni strategiji v obdobju 2026–2029 predvidenih kar 1,76 milijona evrov, od tega 430.000 evrov v letu 2026. To so pomembna sredstva občinskega proračuna, zato moramo pred uvajanjem dodatnih prevozov dobro premisliti, kaj dejansko potrebujemo in koliko nas bo to stalo.

Za starejše in občane, ki nimajo lastnega prevoza, imamo tudi Bagrli, brezplačne prevoze.

Delujejo tudi prevozi med turističnimi destinacijami, na primer iz Jeruzalema v Banovce ali Bioterme. Vse te stvari načrtujemo širiti na način z nizkimi stroški in čim več učinka, ne obratno.

Na primer Občina Ljutomer ima sprejeto Celostno prometno strategijo 2025–2032, ki smo jo junija 2025 soglasno potrdili na občinskem svetu. Ta vključuje konkretne ukrepe za izboljšanje prometne varnosti, javnega prevoza, kolesarskih in peš povezav ter boljšo izrabo obstoječe prometne infrastrukture.

Strategija predvideva tudi razvoj prevozov na klic, izboljšanje avtobusnih postajališč ter sodelovanje z državo in prevozniki pri izboljšanju avtobusnih in železniških povezav.

Prometne povezanosti pa ne razumem samo kot vprašanje cest in prevozov, temveč predvsem kot vprašanje kakovosti življenja in dostopnosti storitev. Naš cilj ne sme biti, da vse javne storitve preselimo v Ljutomer, potem pa iščemo načine, kako ljudi iz okoliških krajev voziti v mesto. To bi pomenilo dodatno centralizacijo in postopno siromašenje življenja na podeželju.

V preteklih letih smo veliko vlagali v prometno infrastrukturo. V okviru občinskih projektov smo uredili oziroma obnovili skoraj 56 kilometrov cest, 9,7 kilometra pločnikov in skoraj 9 kilometrov kolesarskih poti. S temi vlaganji bomo nadaljevali, predvsem tam, kjer gre za prometno varnost, varne šolske poti in povezave med naselji.

Pri javnih prevozih pa moramo biti predvsem razumni in gospodarno ravnati z denarjem občanov.

Predvsem pa želim poudariti nekaj, kar se mi zdi bistveno. Dostopnost javnih storitev ne pomeni samo zagotavljanja prevozov, ampak tudi ohranjanje storitev tam, kjer ljudje živijo.

Zato smo vlagali in bomo še naprej vlagali v šole in vrtce tudi zunaj mesta, športno infrastrukturo, vaška jedra in prostore za druženje. Želimo, da imajo mlade družine pogoje za življenje na podeželju, da otroci obiskujejo šole in vrtce čim bližje domu ter da v naših krajih ostajajo društva, dejavnosti in medgeneracijsko življenje.

Zame razvoj ni to, da vse preselimo v Ljutomer in potem organiziramo avtobuse, ki bodo ljudi vozili za storitvami. Razvoj je tudi to, da šole, vrtce in druge pomembne storitve ohranimo čim bližje ljudem, prevoze pa organiziramo tam, kjer jih ljudje dejansko potrebujejo.

Tako ohranjamo žive naše vasi in povezano občino, v kateri imata mesto in podeželje vsak svojo pomembno vlogo.

Četrto vprašanje: Ceste in prometne obremenitve

Ceste in prometne obremenitve: Kateri cestni odseki ali prometna problematika bi morala biti v prihodnjem mandatu prednostno obravnavana? Kako bi se lotili kratkoročnih in dolgoročnih rešitev?

1. Niko Miholič

Na področju cestne infrastrukture imamo dve jasni prednostni nalogi: asfaltiranje obstoječih makadamskih cest in obnovo najbolj dotrajanih pomembnejših cestnih odsekov. Nesprejemljivo se nam zdi, da nekateri občani na asfaltno povezavo do svojih domov čakajo že desetletja. Zato bo asfaltiranje makadamskih cest naša prva prioriteta na področju občinskih cest, ob hkratnem reševanju najnevarnejših in najbolj poškodovanih odsekov.

Vzpostavili bomo tako imenovani »občinski cestni sklad«, v okviru katerega bomo vsako leto zagotovili vnaprej določen obseg sredstev za gradnjo, asfaltiranje in obnovo občinskih cest. Izdelali bomo pregleden večletni načrt, v katerem bo jasno določeno, katere ceste so prednostne in kdaj je predvidena njihova obnova. Tako bomo zagotovili stabilnejše financiranje in predvsem večjo predvidljivost za občane.

V vsaki krajevni skupnosti bomo skupaj s prebivalci določili kritične cestne in prometne točke ter pripravili seznam nujnih sanacij. Posebno pozornost bomo namenili nevarnim cestnim odsekom, križiščem in prometni varnosti otrok ter pešcev.

Med pomembnimi infrastrukturnimi projekti vidimo tudi novo mostno oziroma prometno povezavo med cesto Ljutomer–Cezanjevci in industrijsko cono, ki bi omogočila alternativno prometno povezavo ter zmanjšala prometne obremenitve mestnega središča, zlasti ob večjih gradbenih delih ali zaporah cest v centru mesta.

Dolgoročno bomo začeli tudi s prostorskim in prometnim načrtovanjem vzhodne obvoznice Ljutomera, ki jo želimo smiselno povezati z dolgoročno širitvijo mesta na območje onkraj železniške proge.

Na področju cest želimo predvsem preiti od posamičnih, pogosto nepovezanih investicij k sistematičnemu, preglednemu in dolgoročnemu načrtovanju cestne infrastrukture po celotni občini.

2. Romana Fišinger

Prednost pri vlaganjih ne sme biti odvisna od tega, kdo glasneje opozori na svojo ulico. V prvem letu bi objavili strokovno oceno stanja občinskih cest in nevarnih točk ter jo povezali z evidenco prometnih nesreč, obremenjenostjo, stanjem pločnikov in kolesarskih povezav, dostopom do šol in javnih storitev ter izpostavljenostjo poplavljanju ali drugim vremenskim obremenitvam. Na podlagi teh meril bi pripravili večletni načrt vzdrževanja in investicij, ki bi bil javno dostopen.

Kratkoročno je treba odpraviti najbolj nevarne poškodbe, izboljšati prehode, preglednost križišč in umirjanje prometa. Dolgoročno pa moramo obnove cest usklajevati s kanalizacijo, vodovodom, odvodnjavanjem, pločniki in kolesarskimi povezavami, da istega odseka ne odpiramo večkrat. Pri državnih cestah bi občina nastopala usklajeno in vztrajno do pristojnih državnih služb.

Pri obvoznici, želimo biti previdnejši, ker je veliko zemljišč za že načrtovano obvoznico bilo prodanih in so v zasebni lasti, zato je potrebno preučiti novo traso, analitično podprto študijo, ki z ustreznimi metodami dokaže smotrnost projekta. Zaradi novega krožišča pa zastoji v kolonah ne bodo več problem. Preveriti je potrebno tudi, kakšne posledice bi obvoznica imela za samo mesto, domače gostince in druge ponudnike, ki živijo od tranzitnega prometa.

Vzpostavili bi enoten sistem za prijavo lokalnih težav: prijavljeno-dodeljeno-v reševanju-rešeno.

Merljivi standard: 90 % prijav prejme začetni odziv v največ petih delovnih dneh, pri težavah, ki jih ni mogoče rešiti pa občan dobi pojasnilo in predviden nadaljni postopek.

3. mag. Olga Karba

Kratkoročno s prioritetami glede investicij. Dolgoročno skozi prometno strategijo.

Pri izboru kateri cesti dajemo prednost pri prenovi postavljamo na prvo mesto prometno varnost, predvsem varnost otrok, pešcev in kolesarjev. Pomembni so tudi stanje cest, prometne obremenitve, potrebe posameznih krajevnih skupnosti ter odgovorno načrtovanje investicij.

V občini je približno 300 kilometrov cest in pričakovanje je, da bi vsak kilometer ceste vedno bil kot nov, kar je tudi meni všeč, a ni realno, ker kilometer izgradnje ceste danes stane okrog milijon evrov, v proračunu je 2,5 do 3 milijona evrov za investicije letno vse skupaj, ne samo za ceste, ampak za vse kar gradimo, prizidke vrtcev, kanalizacijo, športna igrišča. Dobro je, da so regionalne ceste v pristojnosti države in jih skupaj z državo potem urejamo, kot na primer krožišče pri sodišču v Ljutomeru.

Za občinske ceste pa damo največjo prioriteto tam, kjer je največja potreba in cesta vpliva na največ ljudi, hkrati pa gledamo kje lahko kombiniramo recimo dela na vodovodu ali kanalizaciji in tako uredimo tudi cesto.  Na primer krožišče pri sodišču v Ljutomeru, ki nekaj časa razumljivo povzroča zastoje in slabo voljo, tudi nam, se izvaja tako, da 90 % financira Direkcija za ceste RS, sočasno pa kot občina obnavljamo vodovod in kanalizacijo na tem odseku. Kot občina prispevamo okrog 350 tisoč evrov, direkcija 900 tisoč in smo zato izkoristili to možnost, čeprav nimamo vpliva nad recimo časom ali tudi ne potekom del.

V preteklih letih smo v okviru občinskih projektov uredili oziroma obnovili skoraj 56 kilometrov cest, 9,7 kilometra pločnikov in skoraj 9 kilometrov kolesarskih poti.

Kljub temu se zavedamo, da številni odseki še potrebujejo obnovo.

To je pomembno. Pomembno je, da imamo sprejeto Celostno prometno strategijo Občine Ljutomer 2025–2032, ki predstavlja strokovno podlago za nadaljnje prometne ureditve. Strategija vključuje sedemletni akcijski načrt, predvidene ukrepe, okvirne stroške in možne vire financiranja. Tako lahko prometne ureditve načrtujemo celovito in ne zgolj od primera do primera.

V prihodnjem obdobju so med pomembnimi projekti:

• Ureditev Maistrove ulice, Ulice Viktorja Kukovca in Ulice Jureta Baukarta v Ljutomeru. Vrednost projekta je približno 1,15 milijona evrov, od tega je približno 915.000 evrov že odobrenih nepovratnih sredstev.
• Rekonstrukcija ceste Kamenščak–Branoslavci, za katero je pogodba že podpisana.
• Rekonstrukcija ceste Ljutomer–Cven po izgradnji vodovoda ter nadaljnje urejanje cestnih povezav na območju Cvena, Mote in Krapja.
• Ureditev ceste s pločnikom in javno razsvetljavo v Podgradju, kjer je ocenjena vrednost projekta približno 2,16 milijona evrov.
• Nadaljnje urejanje lokalnih cest na območju Stročje vasi, Globoke, Železnih Dveri in drugih krajevnih skupnosti itd.

Kot že rečeno, pomembno je tudi sodelovanje z državo, saj številne prometno obremenjene ceste niso v občinski pristojnosti. Med pomembnimi državnimi projekti so poleg krožišča pri sodišču v Ljutomeru tudi ureditev regionalne ceste na Kamenščaku in načrtovana rekonstrukcija državne ceste Ključarovci–Ljutomer z izgradnjo hodnika za pešce (pločnika), katere vrednost je ocenjena na več kot 6 milijonov evrov. Na ta način si močno povečamo možnosti za obnovo cest, kar je dobro in se na primer ne zadolžujemo.

Kratkoročno moramo zagotavljati redno vzdrževanje cest, sanacijo nevarnih odsekov, urejanje odvodnjavanja, prometne signalizacije, prehodov za pešce in varnih šolskih poti. Včasih lahko že manjši posegi bistveno izboljšajo prometno varnost.

Dolgoročno pa moramo nadaljevati celovite rekonstrukcije cest, urejanje pločnikov, kolesarskih povezav in druge infrastrukture.

Pri tem je pomembno tudi gospodarno načrtovanje. Če na določenem območju načrtujemo gradnjo vodovoda ali kanalizacije, je smiselno sočasno urediti tudi cesto. Nesmiselno bi bilo danes položiti nov asfalt, čez leto ali dve pa ga ponovno prekopavati.

Posebno pozornost namenjamo pridobivanju nepovratnih sredstev, saj brez državnega in evropskega sofinanciranja številnih večjih investicij ne bi mogli izvesti v načrtovanem obsegu.

Pri določanju prednostnih nalog je pomembno sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, saj prebivalci najbolje poznajo vsakodnevne težave na svojih cestah. Njihove pobude moramo usklajevati s strokovnimi ocenami prometne varnosti, pripravljenostjo projektov in razpoložljivimi sredstvi.

Naš cilj ni samo obnavljati kilometrov cest, ampak zagotavljati varne, kakovostne in trajne prometne povezave. Zato moramo nadaljevati že začete projekte, izkoristiti pridobljena nepovratna sredstva in načrtovati tako, da z razpoložljivim denarjem naredimo čim več.

V naslednjem članku bomo predstavili odgovore kandidatov na temo glede mestnega jedra, razvoja vseh krajev ter turizma.

V Ljutomeru trije kandidati za župana oziroma županjo

Niko Miholič nastopa z neodvisno listo Naprej – za občino Ljutomer, Romana Fišinger z neodvisno listo Vsi smo Lotmerk, Olga Karba pa z neodvisno listo Olga in pristni Prleki.