Razstava »Utrip slovenskih mest« Elene Sigmund
Nova enomesečna razstava v radenskem DOSOR-ju
Elena Sigmund ob sliki »Maša« v DOSOR-ju
Na letošnji 4. mednarodni likovni koloniji v DOSOR-ju, Domu starejših občanov Radenci, je med ducat umetnicami in umetniki v maju sodelovala tudi profesorica likovne pedagogike, oblikovalka vitrajev, slikarka Elena Sigmund iz Budne vasi pri Šentjanžu na Dolenjskem, sicer pa po rodu iz Rusije.
O njenem delu je tedaj mentorica kolonije, Severina Trošt Šprogar iz
Trbovelj, zapisala: »Pravljičnost in igrivost motivov izražajo svojski
umetniški stil, poln stabilno umirjene barvitosti in optimizma.
Upodobitve motiva ptic dajejo slutiti ustvarjalkino pozitivno energijo,
ki v radostnih raziskovalnih preletih raziskuje in sprejema življenje.
Njen likovni izraz je sinteza iskrenih pripovedi in mojstrske rabe
izraznih likovnih sredstev.« Tedaj je na koloniji Elena Sigmund
naslikala svojo mlajšo sestro ter ustvarjenemu delu, ki sedaj krasi
enega izmed hodnikov DOSOR-ja, dala naslov »Maša«.
Od 16. novembra do 14. decembra pa je v razstaviščni avli DOSOR-ja na ogled njena povsem samostojna razstava likovnih del pod naslovom »Slike slovenskih mest« (Nova Gorica, Rogaška Slatina, Laško, Celje, Radeče, Kranj, Ajdovščina, Trebnje, Krško, Novo mesto, Bled, Koper, Hrastnik, Ptuj, Sevnica, Lenart, Piran, Ljubljana, Brežice in Maribor). Gre za dela v različnih tehnikah in velikostih: gvaši, olja na platnu in na lesonitu, pasteli na papirju, kolaži, pa tudi en vitraj (vitraž). O tej razstavi njenih slik mest je magistra socialne filozofije Irina Declereq med drugim zapisala: »…Slišala sem zgodbo… Nekoč je v starem mestu živel človek. Bil je mlad in njegovo bistvo je stremelo k lepoti in spoznanju samega sebe. Njegova duša se je razvijala, spoznal je umetnost in se naučil občudovati naravo. Nekega dne ga je bog obdaril s talentom umetnika, da bi lahko pokazal ljudem, kaj je resnični trenutek, tišina, ritem, harmonija, kaos, življenje in lepota. Šel je v mesto in samo hodil ter poslušal. Utihnil je in se ustavil. Zaslišal je svoje srce, ki je utripalo z ritmom mesta. Začutil je svoj trenutek, preživet na ulici. med mimo hodečimi ljudmi. Tedaj je razumel, da vsak človek s svojo bolečino, osamljenostjo, srečo, ljubeznijo, dvomom, hrani dušo mesta, jo napolnjuje z idejami, mislimi, željami ter tako ustvarja značaj mesta in piše zgodovino. Je že tako, da vsak izmed nas igra glavno vlogo v zgodovini sveta, četudi o tem ničesar ne ve. In umetnik se je odločil preživete trenutke narisati tako, da se iz njih lahko rodi celotna zgodba… Postojte, poglejte in poslušajte, tako boste razumeli, kaj je Elena želela povedati.«
O slikarki Eleni Sigmund je govorila Tatjana Mijatović, ki ima kot prostovoljka na skrbi razstavišče v DOSOR-ju: »Elena Sigmund se je rodila 7. decembra 1981 v mestu Erdenet v Mongoliji, pozneje pa odraščala v Smolensku, 500 kilometrov oddaljenem mestu od Moskve. Že od rosnih let je plesala v baletnem studiju ter poleg osnovne obiskovala tudi glasbeno šolo. Leta 2001 je končala srednjo strokovno šolo ter na državnem kolidžu umetnosti v Smolensku pridobila naziv »umetnica glasbe-pianistka«. Ker je začutila nagnjenost tudi do likovne umetnosti, se je na raznih tečajih likovno izpopolnjevala, ustvarila lastno shemo teorije barv ter jo avtorsko zaščitila. Tako je leta 2008 pri profesorju Ivanu Barilu opravila izpit na državni univerzi v Smolensku ter pridobila strokovni naziv profesorice likovne pedagogike – smer likovna umetnost. Diplomirala je z zlato oceno ! Za vitraj »Golobi« je bila na mednarodni razstavi Paleta prijateljstva leta 2007 v Smolensku nagrajena z diplomo strokovne komisije. Zaposlila se je ter kot umetnica v podjetju oblikovala vitraje in mozaike za stanovanja, pisarne, restavracije, samostane, cerkve… Že med študijem je spoznala Francija Sigmunda iz Slovenije, se z njim pozneje poročila in po končanem šolanju prišla za njim v Slovenijo. Sedaj živi z možem v Budni vasi pri Šentjanžu, kjer imata EF Art atelje (izdelava vitrajev, mozaikov, slik…). Elena Sigmund se udeležuje slikarskih srečanj in razstav po Sloveniji, pa tudi v Rusiji.«
Ob otvoritvi razstave v DOSOR-ju sta v spremljajočem kulturnem programu nastopili mladi kitaristki iz Radenec, 9-letni Tina Antolič in Eva Zidar, ki obiskujeta pouk kitare v Glasbeni šoli Maestro pod vodstvom mentorja Simona Budne. Svoj kulturni prispevek je z besedilom in songom Frana Milčinskega Ježka dodala še slikarka Alenka Regoršek iz Gornje Radgone. In pred samo otvoritvijo svoje razstave je govorila še slikarka Elena Sigmund: »Zelo sem vesela, da razstavljam v Radencih, v avli DOSOR-ja, saj me nanj vežejo pozitivni vtisi, čudoviti občutki in dobri ljudje z letošnje majske likovne kolonije, ki se je odvijala prav tukaj. Tokrat razstavljene slike so nastale v letih 2010 in 2011. Ko sva z možem pripotovala v Slovenijo, sem si želela čim bolj spoznati slovenske kraje in poleg naravnih znamenitosti spoznati tudi mesta. Tu in tam sem kaj naslikala in porodila se je ideja o razstavi, ki bi prikazala 25 slovenskih mest, kot jih vidi in zaznava umetnik prvič, a obenem preko novih motivov še bolj spoznava tudi samega sebe. Vsako mesto ima svojo zgodovino, svoj ritem in utrip. Dejansko sem poskušala poslušati sinhronizacijo moje duše z mestnimi utripi. Slikarski opus je dobil ime »Utrip slovenskih mest«. Dela so ustvarjena v različnih tehnikah in materialih….«
Kako je Eleni Sigmund uspelo s čopičem ujeti utrip in dušo slovenskih mest si je torej treba vsekakor ogledati v razstaviščni avli DOSOR-ja, vse do sredine decembra letos.
Od 16. novembra do 14. decembra pa je v razstaviščni avli DOSOR-ja na ogled njena povsem samostojna razstava likovnih del pod naslovom »Slike slovenskih mest« (Nova Gorica, Rogaška Slatina, Laško, Celje, Radeče, Kranj, Ajdovščina, Trebnje, Krško, Novo mesto, Bled, Koper, Hrastnik, Ptuj, Sevnica, Lenart, Piran, Ljubljana, Brežice in Maribor). Gre za dela v različnih tehnikah in velikostih: gvaši, olja na platnu in na lesonitu, pasteli na papirju, kolaži, pa tudi en vitraj (vitraž). O tej razstavi njenih slik mest je magistra socialne filozofije Irina Declereq med drugim zapisala: »…Slišala sem zgodbo… Nekoč je v starem mestu živel človek. Bil je mlad in njegovo bistvo je stremelo k lepoti in spoznanju samega sebe. Njegova duša se je razvijala, spoznal je umetnost in se naučil občudovati naravo. Nekega dne ga je bog obdaril s talentom umetnika, da bi lahko pokazal ljudem, kaj je resnični trenutek, tišina, ritem, harmonija, kaos, življenje in lepota. Šel je v mesto in samo hodil ter poslušal. Utihnil je in se ustavil. Zaslišal je svoje srce, ki je utripalo z ritmom mesta. Začutil je svoj trenutek, preživet na ulici. med mimo hodečimi ljudmi. Tedaj je razumel, da vsak človek s svojo bolečino, osamljenostjo, srečo, ljubeznijo, dvomom, hrani dušo mesta, jo napolnjuje z idejami, mislimi, željami ter tako ustvarja značaj mesta in piše zgodovino. Je že tako, da vsak izmed nas igra glavno vlogo v zgodovini sveta, četudi o tem ničesar ne ve. In umetnik se je odločil preživete trenutke narisati tako, da se iz njih lahko rodi celotna zgodba… Postojte, poglejte in poslušajte, tako boste razumeli, kaj je Elena želela povedati.«
O slikarki Eleni Sigmund je govorila Tatjana Mijatović, ki ima kot prostovoljka na skrbi razstavišče v DOSOR-ju: »Elena Sigmund se je rodila 7. decembra 1981 v mestu Erdenet v Mongoliji, pozneje pa odraščala v Smolensku, 500 kilometrov oddaljenem mestu od Moskve. Že od rosnih let je plesala v baletnem studiju ter poleg osnovne obiskovala tudi glasbeno šolo. Leta 2001 je končala srednjo strokovno šolo ter na državnem kolidžu umetnosti v Smolensku pridobila naziv »umetnica glasbe-pianistka«. Ker je začutila nagnjenost tudi do likovne umetnosti, se je na raznih tečajih likovno izpopolnjevala, ustvarila lastno shemo teorije barv ter jo avtorsko zaščitila. Tako je leta 2008 pri profesorju Ivanu Barilu opravila izpit na državni univerzi v Smolensku ter pridobila strokovni naziv profesorice likovne pedagogike – smer likovna umetnost. Diplomirala je z zlato oceno ! Za vitraj »Golobi« je bila na mednarodni razstavi Paleta prijateljstva leta 2007 v Smolensku nagrajena z diplomo strokovne komisije. Zaposlila se je ter kot umetnica v podjetju oblikovala vitraje in mozaike za stanovanja, pisarne, restavracije, samostane, cerkve… Že med študijem je spoznala Francija Sigmunda iz Slovenije, se z njim pozneje poročila in po končanem šolanju prišla za njim v Slovenijo. Sedaj živi z možem v Budni vasi pri Šentjanžu, kjer imata EF Art atelje (izdelava vitrajev, mozaikov, slik…). Elena Sigmund se udeležuje slikarskih srečanj in razstav po Sloveniji, pa tudi v Rusiji.«
Ob otvoritvi razstave v DOSOR-ju sta v spremljajočem kulturnem programu nastopili mladi kitaristki iz Radenec, 9-letni Tina Antolič in Eva Zidar, ki obiskujeta pouk kitare v Glasbeni šoli Maestro pod vodstvom mentorja Simona Budne. Svoj kulturni prispevek je z besedilom in songom Frana Milčinskega Ježka dodala še slikarka Alenka Regoršek iz Gornje Radgone. In pred samo otvoritvijo svoje razstave je govorila še slikarka Elena Sigmund: »Zelo sem vesela, da razstavljam v Radencih, v avli DOSOR-ja, saj me nanj vežejo pozitivni vtisi, čudoviti občutki in dobri ljudje z letošnje majske likovne kolonije, ki se je odvijala prav tukaj. Tokrat razstavljene slike so nastale v letih 2010 in 2011. Ko sva z možem pripotovala v Slovenijo, sem si želela čim bolj spoznati slovenske kraje in poleg naravnih znamenitosti spoznati tudi mesta. Tu in tam sem kaj naslikala in porodila se je ideja o razstavi, ki bi prikazala 25 slovenskih mest, kot jih vidi in zaznava umetnik prvič, a obenem preko novih motivov še bolj spoznava tudi samega sebe. Vsako mesto ima svojo zgodovino, svoj ritem in utrip. Dejansko sem poskušala poslušati sinhronizacijo moje duše z mestnimi utripi. Slikarski opus je dobil ime »Utrip slovenskih mest«. Dela so ustvarjena v različnih tehnikah in materialih….«
Kako je Eleni Sigmund uspelo s čopičem ujeti utrip in dušo slovenskih mest si je torej treba vsekakor ogledati v razstaviščni avli DOSOR-ja, vse do sredine decembra letos.
