Zaključek projekta Prleška mladina

Projekt Prleška mladina smo zaključili s problemsko konferenco »Perspektive podeželske mladine v Prlekiji«

Prlekija-on.net, sobota, 27. september 2014 ob 08:561
Perspektive podeželske mladine v Prlekiji

Perspektive podeželske mladine v Prlekiji

Ob zaključku projekta »Prleška mladina«, ki je potekal na območju enajstih občin LAS Prlekija, smo v Kulturno upravnem središču pri Sv. Juriju ob Ščavnici, pripravili zaključno problemsko konferenco »Perspektive podeželske mladine v Prlekiji«.

V uvodu je vse zbrane kot predstavnik občine gostiteljice, pozdravil podžupan Občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Andrej Kraner, nekaj besed pa je spregovoril tudi predsednik sveta LAS Prlekija in župan Občine Razkrižje, Stanko Ivanušič. Med drugim so bili prisotni tudi župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Anton Slana, župan občine Veržej, Slavko Petovar, podžupan občine Ljutomer, Janez Vencelj, predstavniki Mladinskih centrov Prlekije in Ormož, predstavniki Mladinskega sveta Ljutomer, ...

Perspektive podeželske mladine v Prlekiji
Vse reportaže na enem mestu: Prleška mladina

Na konferenci je nosilec projekta Dejan Razlag, predstavil aktivnosti tekom projekta in zaključke, nakar so bili predstavljeni strokovni prispevki in soočena različna mnenja, ki so iz različnih zornih kotov osvetlila današnjo problematiko mladih ter podala ciljne usmeritve organiziranega delovanja prleške mladine.



Na konferenci so s strokovnimi prispevki sodelovali dr. Rudi Klanjšek iz mariborske Filozofske fakultete, mag. Andraž Zgonc, podsekretar Urada RS za mladino in Jelka Jež, vodja uradov za delo Gornja Radgona in Ljutomer. Primer dobre prakse je predstavil Niko Miholič, iz KMG PanOrganic, ki je predstavil delovanje mladih prleških podjetnikov, kateri so zasnovali in uveljavili blagovno znamko »Česnek« ter Simon Černel, predsednik Društva podeželske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici.

Dr. Rudi Klanjšek je v svojem prispevku med drugim izpostavil prekerno delo mladih in pomanjkanje socialne varnosti pri občasnih zaposlitvah. Po njegovem mnenju mladi morajo biti politično aktivni, kajti tiste, ki se sprijaznijo z dejstvom, da ni mogoče nič spremeniti, se toliko lažje politično manipulira. Poudaril je, da čas kjer smo zdaj, ni kriza – to je normalno stanje.

Mag. Andraž Zgonc je v svojem nagovoru zbranim predstavil vlogo Urada za mladino, delo in prioritete. Prav tako je izpostavil težave mladih pri začasnih zaposlitvah in asocialni delovni čas, ki jim ga ponujajo nekateri delodajalci, to je delo ob praznikih, nočno in nedeljsko delo.

Jelka Jež je predstavila aktualne številke o nezaposlenosti mladih v Gornji Radgoni, Ljutomeru in Ormožu, prav tako je predstavila Program jamstva za mlade, ki je v šestih mesecih izvajanja že prinesel nekatere pozitivne rezultate. Opozorila je, da na Zavodu za zaposlovanje ugotavljajo, da ta čas trg delovne sile ne izkazuje večjih potreb po visoko izobraženih kadrih in prav ta segment mladih se znajde v težkem položaju.

V pol tretji uri trajanja problemske konference so gostje z zanimanjem prisluhnili vsebinsko bogatim prispevkom in se kasneje vključili v razpravo z vprašanji ali mnenji. Ob koncu se je razvila tudi zanimiva razprava, kjer so se zbrani strinjali, da se mladi danes morajo predvsem znajti in izkoristiti svoje potenciale. Če na svojem področju, za kar so se izšolali, morda ne najdejo takoj zaposlitve, se je potrebno preusmeriti v kaj drugega, najti rešitve, biti predvsem samoiniciativni, saj se v teh težkih časih lahko najbolje zanesemo prav sami nase.

O projektu Prleška mladina
Projekt »Prleška mladina« je potekal na območju enajstih občin LAS Prlekija, v občinah Apače, Gornja Radgona, Radenci, Sv. Jurij ob Ščavnici, Križevci, Veržej, Ljutomer, Razkrižje, Sv. Tomaž, Ormož in Središče ob Dravi, namenjen pa je bil problematiki mladih, njihovi perspektivi in prihodnosti v domačem okolju. Projektna skupina v sestavi Dejan Razlag kot nosilec projekta StudioEfekt, Dejan Razlag s.p., Jerneja Domajnko in Bojan Pintarič, je z naborom predvidenih aktivnosti načela razpravo o prihodnosti mladih v Prlekiji in s tem poskušala vplivati na izboljšanje njihove samopodobe, okrepiti motivacijski naboj mladih za kreativne in poslovne dejavnosti, predstaviti primere dobrih praks ter uspešne podjetniške zgodbe v lokalnem okolju.

Energije prihodnosti je slogan, ki smo ga pripeli projektu, simbolizira pa potencial in zaupanje v mlade, ki v zaostrenih družbenih razmerah vse težje prevzemajo vlogo samostojnih, izobraženih in odgovornih posameznikov. Priložnosti za mlade je vse manj. Kako je danes v Prlekiji biti mlad, so mladi dovolj kreativni in ambiciozni, so njihovi cilji in vizija še vpeti v domače okolje? So del rešitve ali del problema? To je le nekaj vprašanj, na katere smo tekom projekta skušali odgovoriti.

Celotna vrednost projekta je bila 10.221,06 evrov, upravičeni stroški 9.534,22 evrov od česar je bilo 85 % sofinanciranih s strani LEADER (8.104,09 evrov). Lastna sredstva so znašala 2.116,97 evrov.

V času trajanja projekta smo pripravili enajst kratkih video reportaž iz občin LAS Prlekija. Reportaže so predvajane in dosegljive na klik na spletnem portalu Prlekija-on.net, predstavljajo pa aktivnosti mladih, skušajo nakazati predloge rešitev, ki se porajajo pri mladini in njihovih združenjih. Izvedba projekta je vključevala predvsem sodobna komunikacijska orodja, saj smo želeli tako doseči večjo odzivnost vseh deležnikov, tako mladih posameznikov, njihovih združenj ter pristojnih ustanov. Na podlagi tega smo na družbenem omrežju Facebook, ki ga uporablja večina mladih, vzpostavili tudi profil »Domačija Prlekija«, preko katerega smo vse uporabnike obveščali o dejavnostih projekta.

V sklopu projekta smo pripravili tudi dve javni prireditvi »Debatni mnogoboj« in problemsko konferenco na temo »Perspektive podeželske mladine v Prlekiji«.

Debatni mnogoboj smo skupaj z Gimnazijo Franca Miklošiča Ljutomer pripravili v Golarjevi hiši v Ljutomeru, v debati pa so sodelovale štiri skupine dijakov in dijakinj iz drugega in tretjega letnika gimnazije. Prvi dve ekipi sta najprej zagovarjali in nasprotovali trditvi »Dolžnost vsakega mladega Prleka je, da po končani izobrazbi ostane v Prlekiji in prispeva k razvoju domače regije«, drugi dve ekipi pa sta nato polemizirali na temo »Prihodnost Prlekije za mlade je v ekološkem turizmu«.

Srednješolci so tekom nizanja argumentov ZA in PROTI predstavili svoje poglede in razmišljanja na osrednji temi, zanimive pa so bile predvsem zaključne razprave posameznih ekip.

Na problemski konferenci na temo »Perspektive podeželske mladine v Prlekiji« pa smo soočili različna mnenja in udeležence omenjenega področja.

Vse reportaže so zbrane tudi v predvajalniku spodaj.

LAS Prlekija




rafa torek, 27. september 2016 ob 14:52

O mladini brez mladine, kako tipično in predvidljivo.

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Kultura in izobraževanje