POSLEDNJI BOJ POHORSKEGA BATALJONA 08. 01. 1943
Manipulacije s heroji
Državna proslava je bila 08. januarja na Osankarici, kjer je bataljon padel. Zakaj ni bilo državne delegacije na grobu v Gradcu ni nihče pojasnil.
Po pričevanjih udeležencev boja na nemški strani, je sprva
padel osamljen strel, nato pa se je razvilo tolikšno streljanje »da se
posameznih strelov sploh ni čulo, da je kar vrelo«. Boj se je pričel ob 12. uri
in je trajal dve uri in pol, morda nekoliko manj. Nemci so sprva v boju
uporabljali le puške in mitraljeze, ko pa so spoznali, da ne morejo prodreti v
utrjeni tabor, so uporabili tudi minomete.
Nasploh so vsa
nemška poročila s spoštovanjem govorila o boju borcev Pohorskega bataljona.
Brez izjeme so poudarjala njihovo junaštvo, nepopustljivost in trdovraten odpor
v stilu »borba z banditi je bila izredno trdovratna, tako da je bilo mogoče
naknadno ugotoviti, da na bojišču skorajda ni drevesa, ki ga izstrelki ne bi
bili zadeli.«
Posebej so Nemci izpostavili smrt Minke
Namestnikove-Sonje, ki se je vrgla med Nemce z ročno bombo v roki in umrla
skupaj z njimi.
»Bundesfuhrer« Steindl naj bi tudi posebej pohvalil Alfonza Šarha, ki da »se je boril kot lev«. V poslednjem boju, so
zraven Šarha junaško padli njegovi trije sinovi, 16 letni Lojzek, 14 letni
Pepček in 12 letni Vanček.
Pohorski bataljon so našli in izdali gestapovski
agenti :
Franc Mumlja, Henrik Richter in Viktor Krippe.
Gestapo jim je 11. jan. 1943 izplačal tudi nagrade Krippe - 250 mark, Mumlja in
Richter po 200 mark . Nemci so 67. pripadnikov bataljona pokopali v Gradcu, kjer R. Avstrija s pieteto vzdržuje njihov grob.
Za prekop kosti partizanskih borcev se zavzemajo italijanski poslanec in stranki SNS in SDS. Če je namen pošten, zakaj šele sedaj? Da je zadeva še bolj
bizarna, pa SDS utemeljuje prekop kosti s tem, da je bil ta partizanski
bataljon izdan, ker je deloval domoljubno in se ni udinjal komunistični
revoluciji.
To pomeni, da bi se te kosti, če bi se jih res prineslo v Slovenijo, politično
zlorabilo za vnašanje političnega razdora, s čemer bi se celo partizane začelo
deliti na dobre in slabe, domoljubne in revolucionarne.
Zato naj ostanejo kjer so.
SLAVA JIM!
Blog je mnenje avtorja in ne izraža stališča uredništva.
