Prleška nevoščljivost

Poteza posameznih filmskih zanesenjakov, ki so leta 2005 prleško zgodovino želeli ovekovečiti, se je pokazala kot odlična. Ob 100. obletnici prvega filmskega zapisa, ki ga je za poznejše rodove na neuničljiv medij leta 1905 zapisal prleški rojak dr. Karol Grossmann, so s pomočjo Prleške razvojne agencije, ki je bila zadolžena preko razpisov pridobiti prepotrebna sredstva, začeli peljati projekt Grossmannov festival digitalnega filma. V Prlekiji ne gre brez dobre vinske kapljice, zato so se organizatorji v naslednjih letih odločili filmskemu festivalu dodati še vino.

Iz leta v leto so bili Tomaž in Borut Horvat - ki nista v sorodu - ter Peter Beznec s skupino filmskih fanatikov uspešnejši, festival je pridobival mednarodno veljavo. Zaradi njihovega projekta so Ljutomer in širšo Prlekijo obiskali priznani režiserji - Krsto Papić, Slobodan Šijan, Roger Corman ter številni slovenski ustvarjalci filmov, med drugim Branko Đurić in že pokojni Franci Slak. Gledalcem so bile v času festivalov na voljo številne predpremiere slovenskih filmov. Spomnim se Đurićevega filma Traktor, ljubezen in rokenrol. Obiskovalci so se dobesedno "grebli" za karte, domači filmi so v Ljutomeru doživeli večje zanimanje kot svetovna uspešnica Titanik. Še številni omembe vredni dogodki so v preteklih štirih letih zaznamovali Grossmannov festival filma in vina, vendar uspeh ter ogled nekomu očitno nista po godu.

"Naj sosedu crkne krava, če je že sami nimamo." Nekako tako se glasi rek, ki zaznamuje nevoščljivost. In očitno je, da gre pri festivalu za pregovorno prleško nevoščljivost. V lanskem letu, ko so organizatorji poskušali dodatna sredstva za okrog 100 tisoč evrov vreden projekt zagotoviti pri sosedih Prekmurcih, so se našli številni, ki so bili prepričani, da bo Ljutomer s tem izgubil festival. Organizatorji so obljubo, da želijo del prleške kulture podariti Prekmurcem in nič več, držali. Očitno je, da na prekmurski strani za prleško kulturo ni zanimanja, zato ima peta izvedba, ki bo Ljutomer prihodnji teden odela s filmskim platnom, znova le prleški pridih.

In prav pred prvim manjšim jubilejem festivala je prišla na plan nevšečnost iz leta 2007. Anonimnežu ali anonimnežem je uspeh festivala očitno načel ego in financiranje festivala iz ljutomerskega občinskega proračuna je bilo naenkrat nepravilno oziroma sporno. Denar za festival namreč ne sme biti nakazan iz občinskega proračuna, ki ga sprejmejo svetniki, ampak preko javnega poziva. Občina Ljutomer je za lani in tudi letos tako z javnim pozivom podelila sredstva, vendar se bo zaradi (ne)pravilnosti iz leta 2007 ljutomerski župan Franc Jurša, ki je skrbnik občinskih financ, moral zagovarjati pred sodiščem, če seveda organi pregona ne bodo ugotovili, da so očitki neutemeljeni. Za festival namreč morajo biti na razpolago občinska sredstva, saj gre za največji občinski kulturni projekt. Morda bi bilo treba sedaj razmišljati o višini sredstev za festival iz občinskega proračuna. Ne le dobrih 13 tisoč evrov, kot letos, potrebnih bo še več sredstev iz občinske blagajne, če si želi Ljutomer festival v takšni razsežnosti tudi v bodoče.