Kasaštvo v Ljutomeru predstavlja utrip mesta
Ljutomerska gimnazijca Martina Štampar in Miha Dominko raziskala vpliv konjereje na identiteto Ljutomera
Miha Dominko in Martina Štampar
Pred natanko 135 leti so v bližini Ljutomera potekale prve kasaške dirke na Slovenskem, dijaka Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer Martina Štampar in Miha Dominko pa sta se pod mentorstvom prof. Suzane Rauter lotila raziskovalne naloge, ki sta jo poimenovala Vpliv konjskih dirk in konjereje na identiteto Ljutomera skozi zgodovino. Na srečanju srednješolskih raziskovalcev Slovenije je bila naloga nagrajena.
Pomemben vpliv na identiteto mesta
"Prlekija je dežela kmetov in dobrega vina, a tudi konjske dirke imajo tukaj dolgoletno tradicijo, ki sega v 19. stoletje. Mesta s takšno tradicijo kvalitetne kasaške reje in prirejanja konjskih dirk, kot je Ljutomer, v Sloveniji ne najdemo. Vprašanje, ki se postavlja, pa je, kakšen je dejanski vpliv kasaškega športa in konjereje na identiteto Ljutomera," sta se pred pripravo naloge spraševala dijaka, ki sta do odgovorov prišla na podlagi številnih pogovorov z rejci, tekmovalci in drugimi poznavalci kasaškega športa, ob tem pa dodala bogato paleto fotografij. Ugotovila sta, da so konjske dirke dogodek, ki na hipodrom v Ljutomeru privabijo do 1500 obiskovalcev, da bi potrdila vpliv kasaškega športa na identiteto in prepoznavnost Ljutomera, pa sta avtorja naloge opravila anketo tudi v štirih drugih slovenskih mestih.
"Vednost o prirejanju dirk se sicer z oddaljenostjo manjša, kar pa vseeno ne spremeni dejstva, da kasaški šport pomembno vpliva na identiteto Ljutomera," sta ugotovila. Konjeniški šport v Ljutomeru ima temelje v družinski tradiciji, ki se v številnih znanih konjerejskih družinah prenaša iz roda v rod. Kljub spremembam v kasaškem športu se je ta ljutomerska posebnost ohranila. V nasprotju z drugimi evropskimi državami je v Sloveniji, v Ljutomeru, lastnik konja obenem tudi rejec in dirkač, kar zagotavlja povezanost s konji.
Šport, ki se prenaša iz roda v rod
"Kasaštvo ni šport, ki bi pritegnil toliko medijske pozornosti kot nogomet ali košarka, vendar v Ljutomeru predstavlja utrip mesta, brez katerega si nekateri prebivalci ne morejo več predstavljati življenja. In tako vsako leto, ko se stali led in postane topleje, zaslišimo glas napovedovalca, topot konj in navijanje občinstva. Sodelujoči nastopajo z istim žarom v očeh kot njihovi predniki, saj se nekatere stvari niso spremenile. Od kasaštva še vedno ni mogoče živeti. Tekmovalci vlagajo v svoje konje veliko prostega časa in denarja ter ohranjajo tradicijo, ki se je začela že tam nekje v sredini 19. stoletja," sta v svoji raziskovalni nalogi zapisala Štamparjeva in Dominko ter podala zanimiv zaključek: "Namen te raziskovalne naloge je predvsem osvetliti kasaški šport in njegovo tradicijo v Ljutomeru ter potrditi najina domnevanja, da je kasaštvo pomemben dejavnik, ki vpliva na identiteto in prepoznavnost mesta. Časi se spreminjajo, z njimi se spreminja dojemanje športa in prostega časa, pa vendar je kasaštvo šport, ki teče po svojih tirnicah. V tej raziskavi hočeva priti tudi do podatkov, ali je kasaštvo res družinski šport in ali se prenaša z roda v rod. Konj je plemenita žival, za katero potrebuješ veliko ljubezni in želje, da jo neguješ in vzdržuješ. Ljutomerčani to ljubezen in željo vsekakor imajo in to dokazujejo že vrsto let."
"Prlekija je dežela kmetov in dobrega vina, a tudi konjske dirke imajo tukaj dolgoletno tradicijo, ki sega v 19. stoletje. Mesta s takšno tradicijo kvalitetne kasaške reje in prirejanja konjskih dirk, kot je Ljutomer, v Sloveniji ne najdemo. Vprašanje, ki se postavlja, pa je, kakšen je dejanski vpliv kasaškega športa in konjereje na identiteto Ljutomera," sta se pred pripravo naloge spraševala dijaka, ki sta do odgovorov prišla na podlagi številnih pogovorov z rejci, tekmovalci in drugimi poznavalci kasaškega športa, ob tem pa dodala bogato paleto fotografij. Ugotovila sta, da so konjske dirke dogodek, ki na hipodrom v Ljutomeru privabijo do 1500 obiskovalcev, da bi potrdila vpliv kasaškega športa na identiteto in prepoznavnost Ljutomera, pa sta avtorja naloge opravila anketo tudi v štirih drugih slovenskih mestih.
"Vednost o prirejanju dirk se sicer z oddaljenostjo manjša, kar pa vseeno ne spremeni dejstva, da kasaški šport pomembno vpliva na identiteto Ljutomera," sta ugotovila. Konjeniški šport v Ljutomeru ima temelje v družinski tradiciji, ki se v številnih znanih konjerejskih družinah prenaša iz roda v rod. Kljub spremembam v kasaškem športu se je ta ljutomerska posebnost ohranila. V nasprotju z drugimi evropskimi državami je v Sloveniji, v Ljutomeru, lastnik konja obenem tudi rejec in dirkač, kar zagotavlja povezanost s konji.
Šport, ki se prenaša iz roda v rod
"Kasaštvo ni šport, ki bi pritegnil toliko medijske pozornosti kot nogomet ali košarka, vendar v Ljutomeru predstavlja utrip mesta, brez katerega si nekateri prebivalci ne morejo več predstavljati življenja. In tako vsako leto, ko se stali led in postane topleje, zaslišimo glas napovedovalca, topot konj in navijanje občinstva. Sodelujoči nastopajo z istim žarom v očeh kot njihovi predniki, saj se nekatere stvari niso spremenile. Od kasaštva še vedno ni mogoče živeti. Tekmovalci vlagajo v svoje konje veliko prostega časa in denarja ter ohranjajo tradicijo, ki se je začela že tam nekje v sredini 19. stoletja," sta v svoji raziskovalni nalogi zapisala Štamparjeva in Dominko ter podala zanimiv zaključek: "Namen te raziskovalne naloge je predvsem osvetliti kasaški šport in njegovo tradicijo v Ljutomeru ter potrditi najina domnevanja, da je kasaštvo pomemben dejavnik, ki vpliva na identiteto in prepoznavnost mesta. Časi se spreminjajo, z njimi se spreminja dojemanje športa in prostega časa, pa vendar je kasaštvo šport, ki teče po svojih tirnicah. V tej raziskavi hočeva priti tudi do podatkov, ali je kasaštvo res družinski šport in ali se prenaša z roda v rod. Konj je plemenita žival, za katero potrebuješ veliko ljubezni in želje, da jo neguješ in vzdržuješ. Ljutomerčani to ljubezen in željo vsekakor imajo in to dokazujejo že vrsto let."
