Predstavili prvi avtorski roman v Sloveniji, ki je napisan v lahkem jeziku
Splošna knjižnica Ljutomer je pripravila Čajanko s predstavitvijo romana Cvetje in ogenj, ki ga je napisala dr. Aksinja Kermauner s pomočjo uporabnikov CUDV Črna na Koroškem
Vesna Laissani in Aksinja Kermauner
V četrtek, 9. februarja, je Splošna knjižnica Ljutomer, v muzeju pripravila Čajanko s predstavitvijo romana Cvetje in ogenj, ki ga je napisala dr. Aksinja Kermauner,
pri čemer so ji pomagali tudi uporabniki Centra za usposabljanje, delo
in varstvo (CUDV) Črna na Koroškem. Gre za prvi avtorski roman v
Sloveniji, ki je napisan v lahkem jeziku in ga tako lahko berejo vsi, ki
težko berejo navadna besedila.
V uvodu je zbrane, ki so napolnili dvorano v muzeju, pozdravila direktorica Splošne knjižnice Ljutomer, Vesna Laissani, nakar so avtorica romana in njeni pomočniki ter promotorki lahkega branja in ustanoviteljici zavoda RISA Tatjana Knapp in Saška Fužir, predstavili sam roman ter lahko branje. Zavod RISA, Center za splošno,
funkcionalno in kulturno opismenjevanje, je sicer nevladna organizacija,
ki se organizirano in sistematično ukvarja z razvojem koncepta lahkega
branja ter se s svojimi programi zavzema za dostopnost informacij in
kulturnih vsebin ljudem, ki imajo težave pri branju in razumevanju
standardnih tekstov in se zato v svojem okolju in vsakdanjem življenju
lahko slabše znajdejo in so pri dostopu do informacij in kulturnih
vsebin diskriminirani.
Avtorica, ki je roman napisala v sodelovanju z uporabniki CUDV Črna na Koroškem, je predstavila ljubezensko zgodbo, ki govori o cvetličarki Juliji in gasilcu Petru. Namenjena je mladostnikom in odraslim, ki težko berejo in razumejo "navadne" knjige, saj je napisana v enostavnem jeziku. Roman vsebuje 80 strani, a je na vsaki strani le pet ali šest stavkov, obogaten pa je tudi z ilustracijami, ki jih je prispeval Gašper Rus. Sami odzivi na knjigo so izjemni, zato je bilo napisano že tudi nadaljevanje, naredili pa bodo celotno serijo knjig, kjer se bodo isti junaki spopadali z različnimi življenjskimi situacijami. Manca Košir je med drugim o knjigi zapisala: "Knjigo bom z veseljem priporočala velikim in majhnim srčnim ljudem, predvsem pa pedagogom, ki naj bi učili s pomočjo zgodb in znali poslušati zgodbe ljudi, s katerimi delajo."
Kot je na predstavitvi pojasnila Tatjana Knapp, lahko branje pomeni, da je informacija dostopna, berljiva, jasna in nedvoumna ter seveda razumljiva. Koncept lahkega branja pomeni učinkovito komunikacijo, saj človeku koristi le taka informacija, ki mu je dostopna, ki jo lahko prebere, razume in uporabi. Pri samem pisanju takih zgodb je tudi zelo pomembno, da se le-te pišejo skupaj z bralci. Da je neka knjiga lahko branje, je tudi ustrezno označeno z napisom "Lahko branje" ali tudi s posebnim modrim znakom "zadovoljnega smeška".
Po nekaterih ocenah ima v Sloveniji kar 25 odstotkov ljudi težave pri branju pri čemer gre za raznoliko skupino, v katero spadajo ljudje z motnjo v duševnem razvoju, starostniki, osebe z disleksijo, slabovidni in priseljenci.
Avtorica, ki je roman napisala v sodelovanju z uporabniki CUDV Črna na Koroškem, je predstavila ljubezensko zgodbo, ki govori o cvetličarki Juliji in gasilcu Petru. Namenjena je mladostnikom in odraslim, ki težko berejo in razumejo "navadne" knjige, saj je napisana v enostavnem jeziku. Roman vsebuje 80 strani, a je na vsaki strani le pet ali šest stavkov, obogaten pa je tudi z ilustracijami, ki jih je prispeval Gašper Rus. Sami odzivi na knjigo so izjemni, zato je bilo napisano že tudi nadaljevanje, naredili pa bodo celotno serijo knjig, kjer se bodo isti junaki spopadali z različnimi življenjskimi situacijami. Manca Košir je med drugim o knjigi zapisala: "Knjigo bom z veseljem priporočala velikim in majhnim srčnim ljudem, predvsem pa pedagogom, ki naj bi učili s pomočjo zgodb in znali poslušati zgodbe ljudi, s katerimi delajo."
Kot je na predstavitvi pojasnila Tatjana Knapp, lahko branje pomeni, da je informacija dostopna, berljiva, jasna in nedvoumna ter seveda razumljiva. Koncept lahkega branja pomeni učinkovito komunikacijo, saj človeku koristi le taka informacija, ki mu je dostopna, ki jo lahko prebere, razume in uporabi. Pri samem pisanju takih zgodb je tudi zelo pomembno, da se le-te pišejo skupaj z bralci. Da je neka knjiga lahko branje, je tudi ustrezno označeno z napisom "Lahko branje" ali tudi s posebnim modrim znakom "zadovoljnega smeška".
Po nekaterih ocenah ima v Sloveniji kar 25 odstotkov ljudi težave pri branju pri čemer gre za raznoliko skupino, v katero spadajo ljudje z motnjo v duševnem razvoju, starostniki, osebe z disleksijo, slabovidni in priseljenci.
