Po vaških kapelicah, križih in v župnijski cerkvi v Gornji Radgoni so opravili blagoslov velikonočnih jedil

Blagoslov, žegnanje ali žegen velikonočnih jedi, je potekal na praznično veliko soboto pri 14. verskih znamenjih po vaseh in v župnijski cerkvi v Gornji Radgoni

Prlekija-on.net, sobota, 15. april 2017 ob 19:10
Velikonočni blagoslov v Orehovcih

Velikonočni blagoslov v Orehovcih

Tudi v župniji sv. Petra v Gornji Radgoni ohranjajo tradicijo blagoslova velikonočnih jedi. Blagoslov, žegnanje ali žegen velikonočnih jedi, je potekal na praznično veliko soboto pri 14. verskih znamenjih (križi in kapelice) po vaseh in v župnijski cerkvi v Gornji Radgoni.

Priprava na blagoslov jedi na velikonočno soboto je eno najlepših družinskih opravil v prazničnih dneh. Med mnogimi vernimi vaščani, kar je zelo pohvalno, ostaja stara navada, da se ohranja blagoslov velikonočnih jedil ob vaških verskih znamenjih. Prav eden izmed takšnih blagoslovov velikonočnih jedi je bil zabeležen v Orehovcih pri Bračičevi kapeli, kjer je blagoslov opravil pater Milan iz Kančevcev. V besedah, ki jih je povedal ob blagoslovu je razložil pomen in simboliko jedi, ki se prinašajo k blagoslovu. K blagoslovu se prinašajo jedi; skrbno izbrano in najboljše meso, ki ga pripravijo gospodinje, kar simbolizira Jezusa Kristusa, pravo velikonočno Jagnje, pobarvane jajčka »pisanke«, kot jih imenujejo v teh krajih, ki simbolizirajo Jezusove rane ali kapljice krvi, so pa tudi podoba groba in simbol vstajenja. V jajcu je namreč skrita, moč in energija za nastanek novega življenja. Jajčna lupina pomeni tudi trdnost ali skala, ki se prevečkrat gradi med ljudmi in razdvaja dobroto, spoštovanje in temeljne moralne vrednote človeštva. Le medčloveška ljubezen je tista, ki daje moč in odvali še tako trdno skalovje, je moč nad zlom kot ga ponazarja vstali Kristus. Korenina hrena nas spominja na tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ. Ko okušamo njegovo ostrino, se spomnimo, da je Kristusovo trpljenje cena našega odrešenja. Grenkoba nas spominja na Kristusovo žejo na križu, ki je bila predvsem žeja po človeški in Božji bližini. Potica oz. kruh je znamenje Božje dobrote in človekovega dela. Nekoč so bile potice bolj okrogle kakor danes, zato lahko ponazarjajo tudi Kristusovo krono. Blagoslovljena hrana se zaužije na velikonočno nedeljsko jutro v krogu družine, simbol veselja zmage dobrega nad zlom.

Velikonočni prazniki so prazniki osebne vere, v kateri se kažeta odprtost in strpnost do drugih, drugače mislečih, ki pa kljub temu občudujejo tradicijo in katoliško vero, ki se izkazuje in potrjuje v teh tradicionalnih običajih. Prav to dokazujejo v teh prazničnem trodnevju polne obiskovane cerkve ljudi, ki odražajo svojo miselnost in pripadnost krščanskemu nauku. Tako se ohranja, kar se prejme od dobrih staršev, in daje naprej otrokom, vnukom in njihovim prijateljem. Tudi v tem sta lepota in smisel največjega krščanskega praznika.

Marjan Slavič