Razstava povezala dediščino Šoštaričeve kovačnice in tri desetletja KŠD Dobrava

V avli Občine Ormož so v sredo, 16. septembra, odprli razstavo »Šoštaričeva kovačnica na Dobravi – zgodovina, obrt in dediščina & 30 let delovanja Kulturno-športnega društva Dobrava«. Razstava, ki je nastala v sklopu praznika Krajevne skupnosti Ormož, predstavlja bogato kovaško dediščino Dobrave in tri desetletja društvenega delovanja v kraju.

Obiskovalci lahko skozi ohranjene predmete, zgodovinske podatke in fotografije spoznajo zgodbo Šoštaričeve kovaške družine ter ustvarjalno pot Kulturno-športnega društva Dobrava.

Eden redkih ohranjenih primerov kovaške dediščine

Šoštaričeva kovačnica velja za enega redkih ohranjenih primerov tovrstne obrtne dediščine na širšem ormoškem območju. V njej je do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja delal Otmar Šoštarič starejši, ki velja za zadnjega kovača na območju Občine Ormož. Svojo obrt je opravljal vse do 86. leta.

Po ustnem izročilu je kovačnica stara približno 150 let. Posebno vrednost ji dajejo ohranjeni izvirni kovaški pripomočki in orodje, obenem pa predstavlja pomemben prostor spomina na nekdanji način življenja, ročno delo in znanje, ki se je prenašalo med generacijami.

Na zaton kovaške obrti je močno vplival razvoj kmetijske mehanizacije v šestdesetih letih 20. stoletja. Z zmanjševanjem števila delovnih konj je upadala tudi potreba po podkovanju in drugih kovaških storitvah.

Kovaško tradicijo nadaljevali trije sinovi

Na razstavi in v spremni publikaciji so predstavljeni tudi podatki o družini Šoštarič. Po doslej znanih pisnih virih je bil prvi kovač na Dobravi Franc Šoštarič, družinsko obrt pa so za njim nadaljevali njegovi sinovi Franc, Ivan in Otmar.

Otmar Šoštarič starejši si je na Dobravi ustvaril družino z ženo Alojzijo. Njuni sinovi Otmar, Franček in Branko poklicne poti svojega očeta niso nadaljevali, vendar so mu pri delu pomagali. Danes skupaj s svojimi družinami skrbijo za ohranjanje domače kovačije in spomina na svoje prednike.

Vsi trije sinovi so se udeležili odprtja razstave. Najstarejši, Otmar Šoštarič, je z obiskovalci delil družinske spomine in zgodbe o očetovem delu.

Tri desetletja povezovanja krajanov

Drugi del razstave je posvečen 30-letnici Kulturno-športnega društva Dobrava, ki že tri desetletja povezuje krajane ter soustvarja kulturno in družabno življenje Dobrave.

Društvo je jubilej zaznamovalo 12. septembra s slovesnostjo v Domu kulture. Vodja Območne izpostave JSKD Ormož Barbara Podgorelec je članicam in članom podelila Gallusove in Linhartove značke, župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak pa je društvu izročil jubilejno priznanje Občine Ormož.

Njegova dolgoletna ustvarjalnost je na razstavi predstavljena s fotografijami ljudi, dogodkov in pomembnih trenutkov. Člani so v treh desetletjih opravili več tisoč ur vaj, nastopili na 39 revijah odraslih pevskih zborov in šestih Linhartovih srečanjih ter pripravili 14 samostojnih gledaliških predstav, med njimi tri avtorske.

Želja, da bi kovačnica postala del turistične ponudbe

Zbrane je na odprtju nagovoril tudi podžupan Občine Ormož Zlatan Fafulič. Poudaril je pomen ohranjanja Šoštaričeve kovačnice in izrazil željo, da bi ta v prihodnosti postala del turistične ponudbe Ormoža.

Ob razstavi sta izšli dve publikaciji: »Šoštaričeva kovačnica na Dobravi – Življenje, delo in dediščina kovaške družine« ter »Desetletje zgodb, ustvarjalnosti in predanosti – KŠD Dobrava 2016–2026«.

Poseben trenutek odprtja je bila zahvala Manici Hartman iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Predsednik KŠD Dobrava Robert Gerlica ji je v imenu društva izročil zahvalo z digitalnim zapisom odlomkov kulturnih dogodkov iz treh desetletij delovanja. V imenu družine se ji je zahvalil kovačev vnuk Dalibor Šoštarič in ji podaril podkev za srečo, ki jo je v domači kovačnici izdelal Otmar Šoštarič, najstarejši sin zadnjega dobravskega kovača.

Pri pripravi razstave so sodelovali tudi družina Šoštarič, člani KŠD Dobrava, Nadica Granduč, Janja Vogrin, Damijan Tišljarič, Andrej Zajšek, Irena Slana in sodelavci muzeja.