Prvič so ocenjevali aromatizirane fermentirane pijače: šmarnico, klinton in jurko...
Podelili so deset zlatih medalj
Ocenjevanje aromatizirane fermentirane pijače
V dnevnem baru "Geza se zeza" v Beltincih je potekal, lahko bi rekli, zgodovinski dogodek. Prvič po priznanju samorodnic kot amortizirane fermentirane pijače, so namreč pripravili ocenjevanje tovrstnih pijač, ki so dolga leta pri nas bile prepovedane. Na desetine, večinoma ljubiteljskih "pridelovalcev" samorodnic, predvsem s severovzhoda države, je svoje pijače prineslo v Beltince, kjer so najprej naredili posebno selekcijo in so izmed več kot 200 vzorcev, za uradno ocenjevanje določili "le" 71 najboljših, ki so prišli v ožji izbor. Kot nam je povedal organizator dogodka Geza Farkaš so se dogovorili za enotno ocenjevanje vseh vrst teh domačih pijač, od šmarnice, do jurke, klintona, gemaja..., nagrade pa so podelili samo tistim, ki so dosegle število točk za zlato medaljo. In takšnih je, po oceni dveh mladih strokovnjakov Katarine Puhan iz Bogojine in Doriana Gjerkeša iz Fikšincev, na prvem tovrstnem ocenjevanju bilo deset.
Tako so prve zlate medalje na ocenjevanju domačih pijač iz samorodnic prejeli: Branko Merklin (Černelavci), Jože Kovač (Murska Sobota), Bela Küzmič (Veščica), Alojz Černela, Tine Berden (oba Filovci), Jože Trep (Spodnji Duplek), Vili Krepek (Dvorjane), Miha Žitnik (Starošince – Kidričevo), Mirko Poredoš (Ižakovci) in Jože Kavaš (Beltinci).
Tako so prve zlate medalje na ocenjevanju domačih pijač iz samorodnic prejeli: Branko Merklin (Černelavci), Jože Kovač (Murska Sobota), Bela Küzmič (Veščica), Alojz Černela, Tine Berden (oba Filovci), Jože Trep (Spodnji Duplek), Vili Krepek (Dvorjane), Miha Žitnik (Starošince – Kidričevo), Mirko Poredoš (Ižakovci) in Jože Kavaš (Beltinci).
"Želeli smo
največji pomen nameniti kakovosti in ne kvantiteti. Zato smo izbrali le
najboljše", nam je še povedal Geza Farkaš, ki je dodal, da so se
udeleženci tokratnega ocenjevanja, zraven je bila tudi Prekmurska vinska
kraljica Špela Casar, dogovorili kako bodo prihodnje leto zadevo še
poglobili, tako da bi potekal vseslovenski festival pijač iz samorodnic,
do takrat pa naj bi nastalo tudi društvo ljubiteljev samorodnic. Stare
sorte samorodnic, ki jih poznamo pri nas so še vedno dokaj razširjene in
se še širijo. Predvsem so to: šmarnica, otela, klinton, bakuš, gemaj,
izabela, jurka, nekoliko manj pa: delavare, herbemon in York
Madeira.
Sicer pa, poleg domačega jabolčnika so samorodna šmarnica in še nekatere samorodnice, nekoč bile najpogostejša pijača na kmetijah, kjer pred desetletjih ni bilo toliko sortnih in mešanih, bodisi belih ali rdečih vin. Pozneje se je to spremenilo, saj so zakonsko prepovedali pridelavo šmarnice, po nekaj desetletjih pa nekoč prepovedana šmarnica spet prihaja na gostilniške pulte in v normalno prodajo oz. ponudbo. Šmarnico so namreč pred nekaj leti ponovno priznali, a ne kot vino temveč kot aromatizirano fermentirana pijačo. Kljub temu so nekateri še vedno skeptiki. "Že davno je bilo zakonsko prepovedano v naših goricah gojiti takšne in drugačne hibride. In vsem nam je znano kako dolgo je bilo potrebno plačevati posebne davke za vse vrste hibridov, kamor sodijo: šmarnice, klintoni, izabele, jurke…, sedaj pa se to naenkrat spet pojavi ta prepovedana pijača. To je za vse nas vinogradnike, ki proizvajamo samo žlahtno trto veliko presenečanje in tudi žalitev", nam je povedal starejši vinogradnik in vinski vitez, ki je še vedno proti šmarnici v redni ponudbi. Dodal je tudi, da "pravi" vinogradniki nimajo nič proti, če ima kdo ob hiši par trt hibrida, da zaužije kakšen grozd, toda za vinogradnike je boleče, da to nekdo predeluje v vino in na koncu še ponuja gostom. "Potrošniki morajo vedeti, da vsi ti hibridi, kamor sodi tudi šmarnica, vsebujejo prevelike količine metilnega alkohola, in je že majhna količina zaužitega tega alkohola zelo škodljiv, po drugi strani pa vino iz žlahtne trte vsebuje večje količine etilnega alkohola, ki v zmernih količinah zdravju ni škodljiv", dodaja naš sogovornik, ki omenja podatek, da je po 2. svetovni vojni bilo pod hibridi približno petina vseh vinogradov, a so jih v celoti posekali, razen manjših brajd.
Sedaj pa se hibridi vseeno vračajo, in tako so odločili odgovorni v stroki ter politiki. In inovativni podjetnik, pevec in humorist Geza Farkaš, ki si je omenjeno dovoljenje pridobil ter že nekaj časa ponuja šmarnico, pa ne le rinfuzo, temveč tudi buteljčno in celo šmarnično penino, ki je še najbolj iskana med potrošniki. Šmarnico, kot aromatizirano fermentirano pijačo (polsuho – demisec z geografskim poreklom, methode clasique traditionelle, 12,00 %Vol), je kot alkoholno pijačo (živilo neživilskega izvora) registrirala Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Murska Sobota, nosilec dejavnosti, Geza Farkaš, pa jo lahko proizvaja, prodaja, posreduje, skladišči, izvaža in uvaža. S tem je šmarnica postala enakovredno živilo neživilskega izvora, tako na domačih policah kot za izvoz. Sam »proizvajalec« za nekatere še vedno spornega šmarničnega šampanjca, humorist Geza Farkaš pa nam je samo v svojem duhovitem slogu odvrnil, da v celi zadevi ne vidi nič spornega. Sprva je nekaj deset svojih »šampanjcev« naredil za prijatelje in ne za tržišče. Ker pa so potrošniki ocenili, da gre za dober izdelek, ob tem so odgovorni izdali dovoljenje, zakaj ga potrem ne bi ponudili tudi v prodajo, se sprašuje Farkaš, kajti konkurenca nikoli ne škoduje. Dodal je tudi, da v šmarnici le ni toliko metilnega alkohola, saj ga nikoli ni bolela glava, ker tudi šmarnico moramo piti v zmernih količinah...
Kaj je pravzaprav šmarnica?
Po Wikipediji je šmarnica samorodna vinska trta, ki se je v naših krajih razširila po nesreči z vinskimi boleznimi v času po terezijanskih reformah. Oidij in peronospora sta skoraj zatrla gojenje trte na Kranjskem. Pridelovalci so se zatekli k samorodni trti, ki je bila odporna na omenjeni bolezni. Značilnosti šmarnice so: je bela sorta grozdja, odporna proti boleznim in pozebi, je zelo aromatična, jagode se rade osipajo. Šmarnico gojijo ponekod na Dolenjskem, Bizeljskem, v Halozah, Slovenskih Goricah in tudi v Prekmurju. Zaradi metilnega alkohola naj bi pitje šmarnice v večjih količinah povzročalo slepoto in duševne motnje. Prodaja vina iz grozdja samorodne trte je zato kar nekaj časa bila zakonsko prepovedana.
Sodno medicinsko izvedensko mnenje iz leta 1970, ki ga je podpisal dr. Janez Milčinski, spodbija obtožbe, da ima šmarnica preveč metilnega alkohola. Takratna analiza vzorcev je pokazala neznatne količine metilnega alkohola, prav tako pa niso našli drugih sestavin, ki bi lahko imele tako dramatične učinke, kot so jih pripisovali šmarnici. Takšni učinki da tudi niso značilni za zastrupitev z metilnim alkoholom in jih je pripisati kar etilnemu alkoholu, prisotnemu v vseh, tudi sortnih vinih, je tedaj ugotovil dr. Milčniski. Deciliter šmarnice na dan ureja prebavo in znižuje holesterol, Z encimi ureja delovanje trebušne slinavke in želodčnih sokov. V Avstriji jo zdravniki zelo priporočajo. Šmarnica je ta hip najbolj ekološka pijača, saj je v nasprotju z drugimi trtami in sadjem ni treba škropiti po vsakem dežju. Zaradi svoje velike odpornosti sploh ne potrebuje zaščite.
Sicer pa, poleg domačega jabolčnika so samorodna šmarnica in še nekatere samorodnice, nekoč bile najpogostejša pijača na kmetijah, kjer pred desetletjih ni bilo toliko sortnih in mešanih, bodisi belih ali rdečih vin. Pozneje se je to spremenilo, saj so zakonsko prepovedali pridelavo šmarnice, po nekaj desetletjih pa nekoč prepovedana šmarnica spet prihaja na gostilniške pulte in v normalno prodajo oz. ponudbo. Šmarnico so namreč pred nekaj leti ponovno priznali, a ne kot vino temveč kot aromatizirano fermentirana pijačo. Kljub temu so nekateri še vedno skeptiki. "Že davno je bilo zakonsko prepovedano v naših goricah gojiti takšne in drugačne hibride. In vsem nam je znano kako dolgo je bilo potrebno plačevati posebne davke za vse vrste hibridov, kamor sodijo: šmarnice, klintoni, izabele, jurke…, sedaj pa se to naenkrat spet pojavi ta prepovedana pijača. To je za vse nas vinogradnike, ki proizvajamo samo žlahtno trto veliko presenečanje in tudi žalitev", nam je povedal starejši vinogradnik in vinski vitez, ki je še vedno proti šmarnici v redni ponudbi. Dodal je tudi, da "pravi" vinogradniki nimajo nič proti, če ima kdo ob hiši par trt hibrida, da zaužije kakšen grozd, toda za vinogradnike je boleče, da to nekdo predeluje v vino in na koncu še ponuja gostom. "Potrošniki morajo vedeti, da vsi ti hibridi, kamor sodi tudi šmarnica, vsebujejo prevelike količine metilnega alkohola, in je že majhna količina zaužitega tega alkohola zelo škodljiv, po drugi strani pa vino iz žlahtne trte vsebuje večje količine etilnega alkohola, ki v zmernih količinah zdravju ni škodljiv", dodaja naš sogovornik, ki omenja podatek, da je po 2. svetovni vojni bilo pod hibridi približno petina vseh vinogradov, a so jih v celoti posekali, razen manjših brajd.
Sedaj pa se hibridi vseeno vračajo, in tako so odločili odgovorni v stroki ter politiki. In inovativni podjetnik, pevec in humorist Geza Farkaš, ki si je omenjeno dovoljenje pridobil ter že nekaj časa ponuja šmarnico, pa ne le rinfuzo, temveč tudi buteljčno in celo šmarnično penino, ki je še najbolj iskana med potrošniki. Šmarnico, kot aromatizirano fermentirano pijačo (polsuho – demisec z geografskim poreklom, methode clasique traditionelle, 12,00 %Vol), je kot alkoholno pijačo (živilo neživilskega izvora) registrirala Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Murska Sobota, nosilec dejavnosti, Geza Farkaš, pa jo lahko proizvaja, prodaja, posreduje, skladišči, izvaža in uvaža. S tem je šmarnica postala enakovredno živilo neživilskega izvora, tako na domačih policah kot za izvoz. Sam »proizvajalec« za nekatere še vedno spornega šmarničnega šampanjca, humorist Geza Farkaš pa nam je samo v svojem duhovitem slogu odvrnil, da v celi zadevi ne vidi nič spornega. Sprva je nekaj deset svojih »šampanjcev« naredil za prijatelje in ne za tržišče. Ker pa so potrošniki ocenili, da gre za dober izdelek, ob tem so odgovorni izdali dovoljenje, zakaj ga potrem ne bi ponudili tudi v prodajo, se sprašuje Farkaš, kajti konkurenca nikoli ne škoduje. Dodal je tudi, da v šmarnici le ni toliko metilnega alkohola, saj ga nikoli ni bolela glava, ker tudi šmarnico moramo piti v zmernih količinah...
Kaj je pravzaprav šmarnica?
Po Wikipediji je šmarnica samorodna vinska trta, ki se je v naših krajih razširila po nesreči z vinskimi boleznimi v času po terezijanskih reformah. Oidij in peronospora sta skoraj zatrla gojenje trte na Kranjskem. Pridelovalci so se zatekli k samorodni trti, ki je bila odporna na omenjeni bolezni. Značilnosti šmarnice so: je bela sorta grozdja, odporna proti boleznim in pozebi, je zelo aromatična, jagode se rade osipajo. Šmarnico gojijo ponekod na Dolenjskem, Bizeljskem, v Halozah, Slovenskih Goricah in tudi v Prekmurju. Zaradi metilnega alkohola naj bi pitje šmarnice v večjih količinah povzročalo slepoto in duševne motnje. Prodaja vina iz grozdja samorodne trte je zato kar nekaj časa bila zakonsko prepovedana.
Sodno medicinsko izvedensko mnenje iz leta 1970, ki ga je podpisal dr. Janez Milčinski, spodbija obtožbe, da ima šmarnica preveč metilnega alkohola. Takratna analiza vzorcev je pokazala neznatne količine metilnega alkohola, prav tako pa niso našli drugih sestavin, ki bi lahko imele tako dramatične učinke, kot so jih pripisovali šmarnici. Takšni učinki da tudi niso značilni za zastrupitev z metilnim alkoholom in jih je pripisati kar etilnemu alkoholu, prisotnemu v vseh, tudi sortnih vinih, je tedaj ugotovil dr. Milčniski. Deciliter šmarnice na dan ureja prebavo in znižuje holesterol, Z encimi ureja delovanje trebušne slinavke in želodčnih sokov. V Avstriji jo zdravniki zelo priporočajo. Šmarnica je ta hip najbolj ekološka pijača, saj je v nasprotju z drugimi trtami in sadjem ni treba škropiti po vsakem dežju. Zaradi svoje velike odpornosti sploh ne potrebuje zaščite.
