Pred desetimi leti, v začetku julija leta 2008, je svoja vrata svojim bodočim stanovalkam in stanovalcem, kot tudi prostovoljkam in prostovoljcem, odprl DOSOR, Dom starejših občanov Radenci, čeprav je uradna otvoritev doma bila šele 3. septembra. Tako se DOSOR-jevi sodelavci od samega začetka trudijo za kvalitetno življenje stanovalk in stanovalcev tega doma, da preživljajo mirno in varno starost, da so povezani s krajem in krajani, da se jim omogoči oglede in aktivno sodelovanje pri raznih dogodkih, se sliši njihove želje in potrebe...

V DOSOR-ju imajo že od samega začetka delovanja velik posluh za prostovoljstvo. Koncept prostovoljstva so poimenovali »PrePROSTOdobroVOLJEC«, le-ta pa omogoča neke vrste mostove tovrstne dejavnosti, kajti gre za povezavo individualnih, odraslih prostovoljcev, z osnovnimi in srednjimi šolami, s študenti, podjetji (korporativno prostovoljstvo), z raznimi skupinami in društvi (društvo upokojencev). Od letošnjega januarja ima DOSOR tudi »ambasadorko prostovoljstva« in to je Marija Erveš, ki je v času začetka delovanja DOSOR-ja bila predsednica Društva upokojencev Radenci. Po prvih dogovorih o graditvi doma bi naj to društvo v DOSOR-ju dobilo nove društvene prostore in to se je tudi zgodilo. Zatorej se Marija Erveš spominja: »...Z oranjem ledine prostovoljnega dela smo začeli članice in člani Društva upokojencev Radenci, ki je v tem domu dobilo svoj novi prostor. Začela so se druženja s stanovalci in sodelovanje prostovoljcev na organiziranih družabnih dogodkih sodelavcev DOSOR-ja. Kot voditeljica prostovoljcev pri Društvu upokojencev Radenci sem skrbela za povezavo z vodstvom doma, zaposlenimi in s stanovalci ter za izvajanje in vključevanje prostovoljcev v različne aktivnosti. Že 31. julija 2008 smo se prostovoljci udeležili druženja s prvimi stanovalci ob peki koruze, na čajanki, ob pečenih jabolkih in peki krompirja. V nove prostore, v DOSOR, se je naše Društvo upokojencev preselilo 1. septembra, uradna otvoritev DOSOR-ja pa je bila 3. septembra 2008. Prostovoljci društva smo se med drugim aktivno vključili v akcijo zbiranja knjig za domsko knjižnico, ob »Dnevu odprtih vrat« (1. oktobra 2008) pa smo prostovoljke in prostovoljci društva za vse stanovalce in obiskovalce pripravili likovno delavnico, delavnico dekorativnih aranžmajev iz sadja in zelenjave, delavnico ročnih del društvene skupine Sonček, razstavo ročnih del, oglasno tablo filatelije ter razstavo 67 likovnih del predšolskih otrok... Prostovoljno delo v DOSOR-ju je nekakšen cvet solidarnosti. Prostovoljci smo prijazno sprejeti in cenjeni. Ni lepšega zadovoljstva, kot ugotovitev, da s prostovoljnim delom prispevamo h kakovostnemu lastnemu življenju in hkrati h kakovostnemu življenju stanovalcev, da tkemo nova prijateljstva, pridobivamo nove izkušnje... in življenje postaja prijetnejše in lepše...«

Tako so že od leta 2008, kot tudi pozneje, nekatere aktivnosti tako utečene, da si stanovalci in prostovoljci težko predstavljajo, da bi brez njih minil teden. Ob torkih popoldne je druženje ob kartah (tarok), ob sredah dopoldne odprtost domske knjižnice, a popoldne srečanje članic in članov literarnega krožka. Ob četrtkih popoldne zopet kartanje (šnops), ob petkih popoldne pa pridejo na vrsto ljubitelji 64 črno-belih polj - šaha. V domski kapelici so ob petkih popoldne verski obredi.

Vsak tretji četrtek v mesecu poteka v kavarnici »Traminček« (poleti pa v lepem vremenu na domski terasi) seniorski večer, plesno zabavna prireditev ob živi glasbi, petju in plesu, tako za stanovalke in stanovalce doma, kot tudi zunanje obiskovalce. Velja omeniti še športni ribolov, ki se ga pripravi dvakrat letno (pomladi in jeseni) pod naslovom »Ribičija je terapija«. Vse utečene tedenske, mesečne in sezonske aktivnosti prostovoljci »povežejo« z vsemi drugimi dogodki v DOSOR-ju ter kraju Radenci, da se ustvari pravi mozaik kvalitetnejšega bivanja stanovalcev doma, k njihovi povezanosti s krajem in ljudmi tega kraja. Delujejo pa v DOSOR-ju tudi prijateljske skupine (skupine starih ljudi za samopomoč), kjer se kot prostovoljke vključujejo zaposlene DOSOR-jeve gospodinje in medicinske sestre.

Kot pravi Marija Erveš, jih k vsemu temu zavezuje Etični kodeks organiziranega prostovoljstva, ki pravi: »Prostovoljsko delo je delo, ki ga po svobodni odločitvi in brez materialnih koristi opravlja posameznica oziroma posameznik v dobro drugih ali za skupno javno korist.«

Foto: Patricija Horvat