Moja slovenska zgodba

Leta 1994 me je pot zanesla v Slovenijo. Nisem si mislila, da bom tukaj ostala za vedno.

Svetlana Oletič, nedelja, 16. september 2018 ob 09:414
Svetlana Oletič

Svetlana Oletič

Sem Svetlana Oletič, stara sem 45+. Že več kot dvajset let živim v čudoviti državi na sončni strani Alp. Slovenija je postala moja druga domovina in hvaležna sem usodi, da mi je to namenila. Več kot osemnajst let že delam na OŠ Mala Nedelja kot učiteljica športa. Poleg dela v šoli sem še trenerka. Treniram deklice na Ptuju.

Prihajam iz Ukrajine, natančneje iz države, ki se danes imenuje LNR (Luganskaja Narodna Republika). To je nikogaršnja država, ki je skoraj nihče ni priznal in kjer že tri leta divjajo oboroženi spopadi med Ukrajinci in tako imenovanimi teroristi.

Nekoč je moja država cvetela. Smo bile prvakinje Ukrajine in smo potovale po celem svetu, igrale smo pokal prvakinj in bile smo v Franciji, Italiji, Španiji, Slovaški, Poljski in drugje (samo v Mehiki smo bile petkrat).

Nič nam ni manjkalo, sama sem imela plačo kot vrhunska športnica, ki je desetkrat presegala plačo mojega očeta inženirja. Želele smo si novih dogodivščin in novih spoznanj. Dobivale smo različne ponudbe za igranje v tujih klubih. Že pri 21. letih sem igrala za Madrid Alcorkon v Španiji.

Leta 1994 me je pot zanesla v Slovenijo. Nisem si mislila, da bom tukaj ostala za vedno. Po enem letu bivanja v Sloveniji sem dobila slovensko državljanstvo, da bi igrala za slovensko reprezentanco.

Pozneje sem se poročila z možem, ki je bil izbrisan, čeprav je vse življenje živel v Sloveniji in takrat še ni imel slovenskega državljanstva. Rodila sem dvojčici in čez tri mesece po njihovem rojstvu sem že igrala v 1. slovenski ligi. Igrala sem skoraj do svojega 35. leta v različnih slovenskih klubih.

Nikoli nisem mislila, da bom imela tako veliko družino: imam pet otrok, štiri deklice in enega fanta, ki je letos postal prvošolček. Živim v čudoviti hišici ob gozdu, ki je zdaj nekoliko odrezana od sveta zaradi mostu, ki se je po strašanskem dežju sesedel in postal neprevozen.

Nekoč sem bila dolgo časa na bolniški zaradi operacije kolena. Odločila sem se, da bom izboljšala svojo slovenščino in tako sem začela pisati. Tako sem odkrila novo poglavje v svojem življenju.

Všeč mi je, če svoje misli in razmišljanja delim z drugimi ljudmi. Vsak teden vas bom popeljala v svoj svet in upam, da ne boste razočarani.



Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Kolumne in komentarji