Nedavne raziskave kažejo veliko verjetnost, da na tedenski ravni v svoj organizem vnesemo v povprečju pet gramov plastike, kar je proporcionalno količini ene kreditne kartice. Dalbergova analiza, izvedena na avstralski univerzi v Newcastlu, navaja da vsaka oseba tedensko vnese v svoje telo okrog 2000 koščkov plastike. Na mesečni ravni to pomeni 21 gramov, na letni pa 250 gramov.

"No Plastic in Nature: Assessing Plastic Ingestion from Nature to People" (Brez plastike v naravi: ocena človeškega zaužitja plastike iz narave) je prva globalna analiza ki združuje podatke iz več kot 50 različnih raziskav na temo človeškega vnosa mikroplastike. Rezultati raziskave so zelo važni za razumevanje vpliva plastične onesnaženosti na ljudi in potrjujejo nujnost konkretnih ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov na ekosisteme.

Generalni direktor WWF-a International Marco Lambertini sporoča: "To odkritje bi moralo prebuditi vlade in jih spodbuditi k ukrepanju. Plastika nima negativnega vpliva samo na oceane, vodne tokove in morsko življenje, ampak tudi na vse nas. Nujno je potrebno začeti delovati na globalni ravni in takoj začeti reševati nastalo krizo."

"Medtem, ko raziskave raziskujejo morebitne negativne učinke na zdravje ljudi, je povsem jasno, da je to svetovni problem, ki se ga lahko reši le na način, da ga naslavljamo pri izvoru nastajanja plastičnih odpadkov. Če v naših telesih nočemo plastike, moramo preprečiti nastajanje milijonov ton plastičnih odpadkov, ki končajo v naravi. Da bi se spopadli s plastično krizo nujno potrebujemo ukrepanje na ravni vlad, podjetij in potrošnikov, in globalni sporazum z globalnimi cilji, za reševanja onesnaženja s plastiko," je nadaljeval Lambertini.

Raziskava prikazuje širok razpon različnih vzrokov za uživanje plastike. Ob upoštevanju omejitev začetne faze raziskav, rezultati kažejo na globalno povprečje zaužitja plastike pri človeku v vrednosti 5 gramov.

Največji vir plastike, ki ga vnesemo v telo, je po vsem svetu voda

Največji vir plastike, ki ga vnesemo v telo, je po vsem svetu voda - tako stekleničena kot tista iz pipe - pri čemer so velike regionalne razlike, z dvakratnikom delcev v ZDA in Indiji kot v vodi v Evropi in Indoneziji. Prehranski izdelki z največjo stopnjo plastičnih delcev so školjke, sol in pivo. Rezultati kažejo, da je problem onesnaženja s plastiko univerzalen in neposredno vpliva na ljudi, zaradi česar je še huje, da vlade ne zagotavljajo ustreznih rešitev za preprečevanje vstopa plastike v okolje in prehransko verigo.

Analiza poziva svetovne vlade na sprejetje konkretnih ukrepov in da prevzamejo vodilno vlogo pri reševanju problemov onesnaževanja v celotni dobavni verigi. Od proizvajalcev do javnih organov in potrošnikov, vsi moramo prevzeti odgovornost za krizo v kateri se nahajamo.

WWF poziva k podpisu globalne peticije s katero poziva k pravno zavezujočemu sporazumu o onesnaženju s plastiko, za katerega smo zbrali že več kot pol milijona podpisov. Sporazum bi določal nacionalne cilje in zahteval pregledno poročanje podjetij. Poleg tega mora sporazum zagotoviti finančno in tehnično podporo državam z nizkimi dohodki, kar bi povečalo njihovo zmogljivost ravnanja z odpadki.

"Danes, v času globalne zvesti o škodljivosti mikroplastike ta raziskava prvič prikazuje natančen izračun stopnje človeške porabe plastike. Razvijanje metode pretvorbe števila delcev mikroplastike v maso bo pomagalo določiti potencialne toksikološke nevarnosti za ljudi," pravi dr. Thava Palanisami, koordinatorka projekta in raziskovalka na Univerzi v Newcastlu.

Uživanje plastike je samo eden od mnogih problemov plastične krize. Predstavlja veliko nevarnost za divje živali zaradi vmešavanja v odpadke in uničevanja habitatov. Poleg tega ima plastično onesnaženje tudi ekonomske posledice, z letnim vplivom na morsko gospodarstvo, katere program Združenih narodov za okolje-UNEP ocenjuje na višino 8 milijard USD.

Več o kompaniji "Plastična dieta" najdete na www.wwfadria.org/ne_plastici/.