Po lepem in sončnem vremenu, kjer vročina od spodaj in zgoraj ni varčevala kuharjev in obiskovalcev, je ob "Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 11. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v deželi ob Muri, so se "Lovenjakovi" pravzaprav Pavlinjekovi organizatorji že pred dobrim desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji, gobov-lisičkin..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. Po kuhanju in razglasitvi rezultatov, ko se je že skrilo sonce in ko več ni bilo odprtega ognja, se je vsem prilegla senca pod brajdami in prijetna glasba musikaša Jožeta Horvata (Macho bend), ter seveda hladna pijača in kulinarične dobrote.

Kljub vročini pa nobeno vreme ni posebej motilo tekmovalk in tekmovalcev iz štirinajstih (še tri prijavljene so se vdale) ekip, ki so z veliko vnemo pripravljali različne vrste paprikaša. Sam dogodek je, zaradi številnih prireditev v okolici, pritegnil nekoliko skromnejše število tekmovalnih ekip, enako pa tudi obiskovalcev in degustatorjev tistega, kar so kuharji ustvarili, a kljub temu je bilo prijetno in zanimivo. Vse izmed 14 ekip so skuhale odličen paprikaš, večinoma piščančji, a tudi svinjski in kunčji paprikaš, ki so ga ocenjevali v eni sami kategoriji. In po oceni strokovne komisije (predsednik Maksimiljan Polanec ter članici: Majda Mogu in Slavica Polanec), so ekipe skuhale najboljše piščančje paprikaše, ki so osvojili prva tri mesta. Slavila je ekipa Krajevne skupnosti Polana (Marija in Tomo Čeič), pred Goričkimi rožicami (Simona Šiftar in Brigita Banfi) in ekipo Stare kokoši (Vendel Bedek in Manuela Benkič). Vse preostale ekipe pa so osvojile 4. mesto, in tudi vsi oni so dobili lepe praktične nagrade. Med njimi tudi najmlajša ekipa domačinov iz družine Pavlinjek, in sicer Mladi kuharji (Lan - 8 let ter Peter in Teo po 11). Največjo smolo pa je tokrat imela ekipa Piratov (Belorusinja Janja, Rusinja Elvira in Slovenec Janez), katerim se je tik pred koncem kuhanja prevrnil kotliček in je paprikaš končal na vročem asfaltu... Sicer pa so parametri ocenjevanja paprikaša bili: priprava, vonj, videz, okus in kreativnost.

Poleg tekmovanja v kuhanju so organizatorji pripravili tudi krst treh mladih štrkov (štorkelj), ki so se tudi letos zvalili na dimniku domačega gostinskega objekta - Lovenjakovega dvora. Tako je znani prekmurski humorist Geza Farkaš (Geza, ki se rad zeza), kot duhovnik krstil Juliško (botra: Ida), Faniko (Danica) in Ferenca (Štefan). Tako so dobili tri nova domača prekmurska imena, saj slednja mladi starši v zadnjih letih pozabljajo in svoje otroke imenujejo s sodobnejšimi imeni. Ob tej priložnosti je "duhovnik" Geza izrazil željo, da bi štorklje v Prekmurju in drugje po Sloveniji v bodoče "prinesle" čim več otrok.

Paprikaš sicer, po besedah upokojenega kuharskega mojstra Branka Časarja, izvira iz Madžarske in Češke, v času madžarske oblasti pa se je paprikaš prenesel v Prekmurje. Pörkölt - golaž oz. mesna omaka je v 19. stoletju postal priljubljena jed madžarskih kmetov v pokrajini Alföld, ki se nahaja v južnem in vzhodnem delu sosednje države in se imenuje tudi Panonska nižina. Ljudje so se morali prilagoditi razmeram, ki so nastale, zato se je poraba govejega in ovčjega mesa nadomestila oz. dopolnila s perutnino. Paprika je v tistih časih simbolizirala madžarskega kmeta, danes simbolizira Madžarsko. Paprikaš je skozi čas postal ena izmed najbolj priljubljenih madžarskih jedi.

Kar se pa tiče sestavin pri paprikašu ne sme manjkati čebule, mlete paprike in kisle smetane ter tudi malo vina. V pripravi bograča in paprikaša obstaja velika razlika. Ni nujno, da so naštete sestavine sestavni del paprikaša, lahko jih izbirate in paprikaš naredite po svojem okusu. Pri nas je najbolj razširjen piščančji paprikaš, v zadnjem času pa se na veliko kuha ribji ter tudi svinjski paprikaš. Vsekakor, tako Časar, ne smemo pozabiti niti na telečji, jagnječji in celo kunčji paprikaš. Eden najbolj znanih slovenskih kulinaričnih strokovnjakov Srečko Koklič pa dodaja, da ima paprikaš svoje značilnosti, ki jih nekateri pozabljajo. Ob tem mnogi ljubiteljski in tudi profesionalni kuharji preveč eksperimentirajo in se precenijo v "znanju", tako da na koncu vse pokvarijo. Koklič je razočaran, da mnogi v paprikaš dajejo surovo papriko, potem timijan in majaron. Nič od tega, po njegovem ne sodi zraven, prav tako je dobro s piščančjega mesa odstraniti kožico. Ob tem pri jedeh z omako, kot so paprikaši, mora čebula biti dovolj spražena, da se sploh ne vidi v omaki, Koklič sicer dodaja, da je pri paprikaših najpomembnejša: gostota, harmoničnost, okus in začinjenost ter kuhanost mesa.