Počitnice so tiste, ko je čas sprostitve, doživetij. Ker se nam ni uspelo udeležiti gasilskega tabora v Bodislavcih, smo se na pobudo naše predstavnice mladih Monike Smodiš odločili, da se vsaj malo približamo temu, kar bi jim bilo ponujenega tam in nekako odskočna deska za v naprej. Tako smo se te dni dobili pred vaško-gasilskim domom, kjer smo tudi preživeli noč. Bilo je enajst nasmejanih, radovednih obrazov, morda nekoč pravi gasilec, gasilka. In ker za dober spanec rabiš dobro ležišče smo se odpravili do kmetije Šonaja, kjer so nam priskočili na pomoč. Spomnili smo se naših veteranov ter spali tako kot nekoč. Razkazali nam kmetijo ter nas pogostili. Nadaljevalo se je druženje pred našim domom. Približala se nam je noč in tisti lahko noč, ki je trajal in trajal z pesmijo in smehom nas je popeljal v spanec.

Hitro je bilo jutro, ko sta se nam pridružila naš poveljnik Matej Kukolj in član Dušan Belcl, da nas zapeljeta na našo pot. Ker pa nam ni bilo dovolj eno vozilo nam je priskočilo na pomoč društvo PGD Ljutomer in tako smo se lahko popeljali vsi z gasilskim avtom in to varno. Pot nas je vodila do PGD Veržej, kjer nas je sprejel njihov predsednik Mihael Kolbl z ekipo. Ekipa se nam je predstavila, razkazali so nam in dali možnost se preizkusiti in zapeljali nas še z njihovim vozilom. In zakaj ravno Veržej? Zato, da vidimo, kaj rečemo o nasipu, ki nas varuje pred našo reko Muro. Matej nam je pokazal mesto, kjer je leta 2014 reka Mura prestopila bregove, nasip in pritekla do naših domov. Našo poučno druženje se je nadaljevalo v Babincih, kjer so nam v baru M-pover (Emil Maučec) omogočili nabiranje moči, rajanje na napihljivem toboganu Klovn, ni manjkal niti sladoled. In ker je dobro vedeti, znati pomen besede Krajevna skupnost, smo se zapeljali do zadružnega doma Cven, kjer nam je naša predsednica Krajevne skupnosti Saša Polajnar razkazala, nas poučila o njenem delu predsednice ter prisluhnila nam, našim željam, predlogom. Seveda tudi pogostitev ni manjkala.

Hvaležni do vseh, ki so nam priskočili na pomoč smo se vrnili v našo vas. Vas Spodnje Krapje. Zakurili smo si ogenj, pekli koruzo, krompir, ki smo ga dobili pri naših Kolmanovih, Smodiševih. Igrali smo odbojko, košarko ter tako končali naše druženje v našem skupnem domu.

Kako malo je treba, da narišeš nasmeh na obrazu našim mladim, najmlajšim.

Zapisla: Melita Lihtenvaler