Tatjana Mijatović »Z reko« v prestolnici

Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je na ogled likovna razstava borke za reko Muro

Prlekija-on.net, petek, 11. oktober 2019 ob 10:08
Razstava Z reko v Ljubljani

Razstava Z reko v Ljubljani

V galeriji Ekonomske fakultete v Ljubljani so odprli razstavo znane likovne ustvarjalke iz Radencev, ki nosi naslov "Z reko". Gre za avtorsko likovno pripoved o reki, ob kateri je Tatjana Mijatović odraščala in ob kateri živi tudi danes. Aktivna borka za Muro je že v preteklosti pripravila več umetniških akcij, v katerih so sodelovali številni domači in tuji umetniki. Tokrat pa avtorica svojo samostojno razstavo posveča pomurski lepotici, reki Muri. Pred številnim občinstvom, na odprtju razstave je o pomembnosti prostopretočne reke Mure, spregovorila dr. Sonja Bezjak, iz Muzeja norosti, sicer avtoričina kolegica iz vrst borcev za Muro, ki je med drugim povedala, da razstava sodi med pomembne dejavnosti ozaveščanja državljanov o ohranitvi prostopretočne reke Mure in rek na sploh.

Slikarka Tatjana Mijatović, ki živi in ustvarja v Radencih, je prepoznavna po izjemni življenjski energiji, ki jo prenaša v svoja likovna dela. V svoji dosedanji likovni karieri se je predstavila s številnimi samostojnimi razstavami, sodeluje tudi na številnih skupinskih razstavah, likovnih delavnicah, kolonijah in simpozijih doma in v tujini. Je izredno družbeno angažirana. Njeno poslanstvo je tudi povezovanje likovnih umetnikov, gospodarstvenikov, turističnih delavcev in široke likovne publike, bodisi v vlogi pobudnika, soorganizatorja ali organizatorja likovnih srečanj, likovnih razstav, kolonij in drugih kulturnih projektov. Med drugim je tudi Dosorjeva prostovoljka (Dom starejših občanov Radenci), kjer skrbi za predstavitev likovnih umetnikov. V domačem kraju je mimogrede, s prijatelji ustanovila zavod MIKSeR, kjer pripravlja dogodke, z namenom, da kulturo približa domačemu občinstvu ter tudi širši kulturni javnosti. Osem let je Mijatovićeva bila tudi uspešna predsednica Likovnega društva Gornja Radgona.

Na samem odprtju razstave na EF v Ljubljani je o likovnih delih Tatjane Mijatović spregovoril znani likovni kritik Mario Berdič Codella. Med drugim je ugotovil, da je Radenčanka v svojem slikarskem opusu že nekaj časa nakazovala korenite slogovne, motivske in ne nazadnje tematske spremembe ali morda bolje rečeno nadgradnje, ki jih prvič predstavlja na tokratni samostojni razstavi v Galeriji EF v Ljubljani, kjer je sicer že razstavljala, vendar v t.i. malem razstavišču. "Za boljše razumevanje nove faze, v celoti posvečene rečnim biotopom, še posebej porečju Mure, ki je tudi umetničino domovanje, moramo spoznati minulo fazo, ki je na pričujoči razstavi prav tako zastopana. Tatjana Mijatović je namreč tekom let ustvarila svoj prepoznavni, abstraktno asociativni likovni izraz, na prehodu med organsko in geometrijsko stilizacijo v smislu asimetričnega omrežja abstraktno asociativnih, mozaično učinkujočih, vendar fluidnih struktur, ki dopuščajo opazovalcem svobodne interpretacije, od domišljijskih pokrajin videnih iz ptičje perspektive, s polji, njivami, vrtovi, griči, gorami, rekami, jezeri, nasipi, otoki ipd., preko histoloških preparatov vecceličnih organskih tkiv ali mikrokozmičnih detajlov molekul, ali pa jih lahko doživljamo kot posnetke vibracij miselnih procesov ali možganskih impulzov, morda celo glasbe oziroma zvokov, saj posreduje likovna celota tudi izrazito sinestetično učinkovanje, asocirajoč nekoliko na Mondrijanove geometrijske kompozicije. Gre torej za intimno izpoved v obliki neskončno sestavljajočih se, druga v drugo prehajajočih slikovnih površin, kjer vse teče in se obnavlja", je med drugim dejal kritik.

Po njegovem je Mijatovićeva v najnovejšem pejsažnem ciklu oziroma fazi Z reko sicer mestoma ohranila značilno vibrirajoče, mozaično omrežje, vendar ga uporablja v popolnoma drugačnem oblikotvornem smislu, saj s pomočjo njega ustvarja prepoznavne oblike dreves, vejevja, podrasti, vodnega toka, obrežja ipd. vendar v kombinaciji z "običajnimi" potezami s čopičem, pogosto z razredčenimi akrilnimi barvami, kot bi šlo za akvarel, še posebej v primeru pogoste uporabe drippingov, torej polivanja in prelivanja barvnih curkov. Vodni pejsaži z vrbami, hrasti, brezami idr. predstavljajo torej prehod v popolnoma novi svet umetničinega intimnega doživljanja pokrajin njenega srca, ki postajajo še bolj žareče kot so bile poprej. "V tem kontekstu je treba omeniti, da Tatjana Mijatović že od samega začetka navezuje na tematiko štirih filozofskih praelementov ali qaternariusa in v tej zvezi tudi na simboliko prvih štirih števil v pitagorejskem filozofskem sistemu. Slikarka je vsakemu elementu atribuirala njegove značilne barve, kot so temnejši modri odtenki za vodo in svetlejši za zrak, nadalje rdeče, oranžne in rumene nijanse za ogenj, kri, trpljenje, žrtev, strast ter rjavkasti in okrasti odtenki za zemljo, medtem ko simbolizira zelena barva floro in favno, kot dodatek omenjeni antični simboliki. V takšnem raznovrstnem koloritu občasno prevladujejo kombinacije odtenkov dveh ali treh barv, vendar zmeraj v modulacijskih, toplo hladnih kontrastih z izrazito globinsko iluzijo, ki je v najnovejši fazi še bolj izrazita. Lahko bi dejali, da je perspektivično gledano prešla iz tlorisa v naris, dimenzijsko iz mikrokozmosa v makrokozmos, vsebinsko iz asociativnih abstrakcij v prepoznavne aluzije, psihološko iz domišljije v stvarnost, ekspresivno nabito s čustvi" pravi Mario Berdič Codella.

Ob vsem pa ne moremo mimo dejstva, da je Tatjana Mijatović neprestano angažirana v smislu ekološkega ozaveščanja državljanov preko likovne umetnosti, zaradi česar je organizirala mednarodno potujočo razstavo Prošnja za Muro, s katero je apelirala tudi na slovensko vlado, naj ne dovoli gradnje hidroelektrarne na tej, zaenkrat še neomadeževani reki. "Na pričujoči razstavi umetnica predstavlja delo, ki ga je ustvarila prav za omenjeno potujočo razstavo, z naslovom Krvava reka. Tukaj gre za precedens, saj je svoje značilno, večpomensko organsko omrežje skoraj v celoti nadomestila z ribjimi okostnjaki, grozljivimi podobami morebitnih posledic onesnaženja reke Mure, pri čemer se zdijo ribje glave še žive in srhljivo podobne človeškim. Kar torej človek slabega stori naravi, to stori samemu sebi. To pa je tudi osnovno sporočilo umetničine najnovejše likovno ustvarjalne faze", je dodal Mario Berdič Codella, likovni kritik.



Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Kultura in izobraževanje