Predstavitev »Prekmurje ob zgodovinski prelomnici 1919« v Ormoški knjižnici

Gosta večera sta predstavila svoja prispevka, ki govorita o literarnih dosežkih prekmurskih Slovencev ter o zgodovinskih dejstvih in ljudeh, ki so prispevali k priključitvi Prekmurja Sloveniji

Prlekija-on.net, torek, 19. november 2019 ob 12:35
Prekmurje ob zgodovinski prelomnici 1919

Prekmurje ob zgodovinski prelomnici 1919

V okviru stoletnice priključitve Prekmurja k matični državi, ki jo obeležujemo v letošnjem letu, smo v četrtek 14. novembra 2019, v Knjižnici Franca Ksavra Meška prisluhnili predstavitvi »Prekmurje ob zgodovinski prelomnici 1919«.

Gosta večera sta bila Franci Just, prof. slovenščine, publicist in literarni zgodovinar, ter dr. Klaudija Sedar, slovenska latinistka in splošna jezikoslovka, ki sta nam predstavila svoja prispevka, ki govorita o literarnih dosežkih prekmurskih Slovencev ter o zgodovinskih dejstvih in ljudeh, ki so prispevali k priključitvi Prekmurja Sloveniji. Skupaj sta v okviru stote obletnice priključitve Prekmurja k matični državi sodelovala na simpoziju »Mi vsi živeti ščemo. Prekmurje 1919: okoliščine, dogajanje, posledice«, ki se je odvijal 29. in 30. maja 2019, na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU).

Prekmurje in njegovo prebivalstvo je skozi njegovo stoletno zgodovino mnogokrat občutilo zapostavljenost na družbenem in političnem področju, saj je življenje prekmurskih Slovencev za časa Avstro-Ogrske bilo odvisno od Ogrskega dela, kateri ni bil močno povezan z avstrijskim delom monarhije. Prav tako jih Ogrska ni nazivala kot Slovence, ampak kot del slovanskih narodov. Zavedanje, da pod ogrsko krono nikoli ne bodo pridobili naziva Slovencev, se je v letu 1919 začelo močno narodno ozaveščanje Prekmurcev, politično kot tudi kulturno. 

Prekmurski literati so se svoje narodne pripadnosti zavedali že za časa protestantizma, saj se je takrat prvič izoblikovala t. i. prekmurska slovnica. V prekmurščini je bilo izdanih veliko publikacij. Med drugim tudi prvi prekmurski časopis Prijatelj, tiskan v Gajici, ter prekmursko glasilo Novine. O prelomnem letu 1919 so pričali številni avtorji, kot na primer Jožef Klekl v svoji pesmi »Kaj je Müra šepetala?«, v kateri je spodbujal povezanost Slovencev preko Mure. O Prekmurju je veliko pisal Miško Kranjec, ki pa se je zavedal, da s pisanjem v prekmurščini ne bo dosegel vseslovenske javnosti, zato je o Prekmurju pisal v slovenščini. Tega so se zavedali še preostali prekmurski pisatelji in pesniki, katerim se je z objavami v kulturno-literarnem glasilu Mladi Prekmurec uspelo priključiti ostalemu delu slovenske literature. Vendar so narečja v današnjem času pridobila pomembnost, pri čemer segajo Prekmurci v sam vrh. Prekmurščina se je tako prebila tudi na ostala kulturna področja, kot je filmska in glasbena produkcija.

Jana Petek,
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož



Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Kultura in izobraževanje