Na etnološkem večeru obujali stare kmečke običaje in opravila

V eni izmed dvojezičnih vasi na narodnostno mešanem območju Prekmurja so za nekaj ur zavrteli čas nekaj desetletij nazaj. Na etnološkem večeru so obudili stare, že skoraj pozabljene kmečke običaje in opravila, ki so nekoč zaznamovala dolge zimske večere in povezovala ljudi v skupnosti.

Obujanje pozabljenih kmečkih opravil

V dvojezični vasi Središče pri Prosenjakovcih, le streljaj od madžarske meje, deluje Kulturno društvo Antal Ferenc Središče. Krajani Središča sodijo pod okrilje Občine Moravske Toplice in so med seboj zelo tesno povezani v slogi, spoštovanju in razumevanju, saj je med njimi še vedno v ospredju medsosedska pomoč.

V dvorani vaško-gasilskega doma je Kulturno društvo Antal Ferenc Središče ob sodelovanju Madžarske narodne samoupravne skupnosti Moravske Toplice pripravilo etnološko prireditev s prikazom in obujanjem starih, danes že pozabljenih kmečkih običajev in opravil. Na slikovit način so prikazali česanje perja in luščenje bučnega semena. Na ta način v vasi Središče že 14 let ohranjajo in prikazujejo staro ljudsko dediščino, ki se prenaša iz generacije v generacijo.

Dogodka so se udeležili krajani in krajanke vasi Središče ter obiskovalci iz drugih krajev narodnostno mešanega območja v Prekmurju. Kot je bilo čutiti na etnološkem večeru, krajani Središča za tovrstne dogodke živijo s srcem in dušo. Pri opravilih so se razdelili – ženske so česale perje, moški pa so luščili bučno seme.

Spomini na čas samooskrbe in druženja

Pred začetkom prireditve je vse zbrane pozdravila predsednica Kulturnega društva Antal Ferenc Središče Silvija Šanca. Poudarila je, da v vasi Središče že 14 let zapored obujajo stare kmečke običaje in opravila, ki so jih podedovali od svojih prednikov. V preteklosti so krajani po opravljenih jesenskih delih na polju imeli več časa za druženje. Ob dolgih zimskih večerih so si čas krajšali s česanjem perja in luščenjem bučnega semena.

Vse, kar so pridelali jeseni, so pozimi porabili za prehrano. Na domačijah so gojili pernate živali, kot so race in kokoši, njihovo perje pa so uporabili za izdelavo odej in vzglavnikov. Skratka, vse, kar so doma pridelali, so doma tudi porabili, saj so bili večinoma samooskrbni. Le občasno so se odpravili v trgovino po nujne življenjske potrebščine, kot so sladkor, sol, kvas, vžigalice za kurjavo v štedilniku in mineralna voda Radenska.

Ob opravilih je stekel sproščen pogovor, pri katerem ni manjkalo razvedrila. Namen obujanja starih kmečkih običajev in opravil je bil predvsem ohranjanje dediščine preteklih rodov. Po opravljenem delu so perje s puhom uporabili za polnjenje odej in vzglavnikov, oluščeno bučno seme pa bodo posušili ter iz njega v bližnji oljarni iztisnili dišeče bučno olje.

Skupnost, pesem in domača kulinarika

V Središču pri Prosenjakovcih so se ob tej priložnosti spominjali nekdanjih časov z nostalgijo. Starejši so mlajšim na slikovit način prikazali, kako so nekoč živeli in delali njihovi predniki ter kako so si ob zimskih večerih pomagali s česanjem perja in luščenjem bučnega semena. Na etnološkem večeru so obujali spomine na nekdanje kmečke čase.

Po končanem opravilu so ob domači glasbi zapeli nekaj domačih in ljudskih pesmi, nato pa so vsi skupaj sedli za skupno mizo, kot ena velika družina. Organizatorji so vse zbrane postregli z bogato večerjo, na kateri niso manjkale domače kulinarične dobrote, domače pecivo, kruh z zaseko ter vino iz bližnjih vinogradov.

Posebnost kulinaričnega večera je bila žolca, stara kmečka jed na žlico. Gre za jed, pripravljeno iz kuhanih svinjskih kož in svinjskih nogic, ki se po kuhanju vlije v posode in pusti na hladnem, da se strdi. Tako pripravljena žolca je bila nekoč pogosta jed na kmečkih mizah.

V Kulturnem društvu Antal Ferenc Središče so poudarili, da bodo s tovrstnimi zgodbami in etnološkimi večeri nadaljevali tudi v prihodnje ter tako še naprej skrbeli za ohranjanje etnološke dediščine kraja.

Foto: Jože Žerdin