Barbara Trnovec drugače o znameniti svetovni popotnici Almi M. Karlin

Podelili so tudi priznanja bralne značke za odrasle v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož

Prlekija-on.net, petek, 6. december 2019 ob 20:02
Barbara Trnovec v Knjižnici Ormož

Barbara Trnovec v Knjižnici Ormož

V četrtek, 5. decembra, smo v popoldanskih urah prisluhnili osupljivi predstavitvi o življenju in delu Alme Maksimilijane Karlin, svetovne popotnice in pisateljice, ki jo je pripravila Barbara Trnovec, univerzitetna diplomirana kulturna antropologinja in etnologinja ter kustosinja v Pokrajinskem muzeju Celje, ki je hkrati njena velika poznavalka. Ob koncu predstavitve je sledila podelitev priznanj bralne značke za odrasle 2019.

V letošnjem letu obeležujemo 130. obletnico rojstva Alme Karlin in 100-letnico njenega osem let dolgega potovanja okoli sveta. V okviru tega je Barbara Trnovec, 30. oktobra, v Pokrajinskem muzeju Celje, odprla razstavo »Azija me je povsem uročila«, kjer je razstavljenih več kot 100 predmetov, ki jih je Alma Karlin zbirala na svojem potovanju po Aziji. Barbara je kot rojena Gorenjka že od majhnih nog oboževala Almo Karlin. To občudovanje jo je pripeljalo do ljubiteljskega raziskovanja o tej izjemni popotnici, pri čemer je na začetku ugotovila, da Celjani svoji rojakinji ne pripisujejo posebnega pomena. Za Celjane je namreč veljala za »nemškutarico«, »zmešano babo«, »čarovnico« in še marsikaj ponižujočega. Ravno ta negativni odnos Celjanov do Alme Karlin je Barbaro privedel do intenzivnega raziskovanja o njenem življenju in delu, ki ga je začela leta 1997. Po 22. letih ukvarjanja z njo, je spoznala, kdo je v resnici Alma Maksimilijana Karlin. V sklopu njenega raziskovanja je prirejala razstavo »Kolumbova hči« ter izdala knjigo z istoimenskim naslovom.

Barbara Trnovec nam je zelo nazorno predstavila resnično Almo Karlin, ki je, zgolj ob svoji osnovnošolski izobrazbi, pridobila ogromno neformalnega znanja. Njena zagnanost po učenju in novem znanju je temeljila predvsem na njeni vzgoji, za katero je bil zaslužen njen oče Jakob. Do njenega 8 leta jo je vzgajal kot fanta in ji želel tako le najboljše v življenju. Kljub njeni telesni hibi jo je prepričeval, da lahko postane veliko več kot le gospodinja. V nasprotju z očetom je njena mati Vilibalda ni podpirala in se je kot lepa ugledna meščanka in podpornica Nemcev pravzaprav sramovala, predvsem zaradi Almine telesne hibe ter njenega revolucionarnega razmišljanja, ki v zadnji četrtini 19. stoletja ni bilo običajno. Alma se je vneto učila jezike, za katere je bila tudi zelo talentirana. Poleg nemščine, ki je bil njen materin jezik, se je sprva naučila francoščine in se po opravljenih državnih izpitih iz francoskega jezika začela zavedati, da jo lahko življenja z materjo osvobodi le znanje jezikov. Pri 18. letih se je odločila, da bo odpotovala. Sprva v Anglijo, kjer je poučevala in spoznavala kulture daljnih dežel. Po vrnitvi jo nezadovoljstvo s svojim življenjem v Celju pripelje do potovanja okoli sveta. Sprva je namerava najprej v Azijo, vendar jo pot odpelje v Peru. Tekom svojega potovanja je napisala slovar desetih jezikov, se učila tuje jezike, jih hkrati poučevala ter pisala članke za evropske časnike, da si je lahko pokrivala stroške potovanja. Za njo velja, da je bila poliglotka, saj je tekoče govorila 9 svetovnih jezikov in zraven tudi slabše slovenščino. Hkrati je spoznavala različne kulture in jih poskušala razumeti. Zanimivo je tudi njeno ljubezensko življenje, kajti moški v njenem življenju niso bili Slovenci niti Evropejci, ampak Azijci. Kljub zaroki z Japoncem, ki je veljal za njeno edino pravo ljubezen, je to, zaradi prevelikih kulturnih razlik, razdrla. V nobenem od snubcev ni videla pravega življenjskega sopotnika, zato se je v kasnejših letih podala v samsko življenje. Po 8 letih potovanja se je vrnila v rodno Celje, kjer je tudi ostala. Njeno življenje se je končalo zelo klavrno. V 30. letih 20. stoletja je kot vzgojena Nemka začela aktivno nasprotovati nacionalsocializmu, zaradi česar so bile njene knjige tudi prepovedane. Bila je tudi podpornica partizanov, čeprav je menila, da sta komunizem in nacizem eno in isto. Po vojni so ji odvzeli vso premoženje in jo prisilili v življenje v izolaciji. Alma Karlin je zadnjih 5 let preživela skupaj s prijateljico, brez denarja in z nezdravljenim rakom na prsih.

Barbara Trnovec je poudarila, da do tistega časa, v katerem je potovala Alma Maksimilijana Karlin, nobena ženska niti moški ni opravil takšne poti okoli sveta kot ona, bil nenehno na poti brez vmesnega vračanja domov, brez finančnih sredstev ter si denar za bivanje in hrano služil z delom v deželah, po katerih je potoval.

Njena razstava »Azija me je povsem uročila« se v naslednjem letu seli na Dunaj.

Predavateljica je s svojim izvajanjem navdušila številno publiko v ormoški knjižnici in vzbudila navdušenje in zanimanje za to izjemno žensko in znamenito popotnico.

Njeni potopisi iz zbirke kratkih zgodb »Popotne skice« so bili tudi med najbolj priljubljenimi knjigami v sklopu letošnje bralne značke za odrasle, ki je potekala na temo potopisi, in sicer od marca in vse do konca novembra. Bralni seznam je bil pripravljen v Osrednji območni knjižnici Ivana Potrča Ptuj, s katero v projektu bralna značka za odrasle sodelujemo že 14 let. Na letošnjem bralnem seznamu so bralci lahko izbirali med 20. naslovi, ki so jih po lastni želji lahko tudi dodajali. Bralno značko za odrasle 2019 je zaključilo 56 bralcev, katerim smo ob koncu podelili priznanja in darila.

Jana Petek,
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož