Na okroglih mizah skušajo čim podrobneje razjasniti dogajanje pred tridesetimi leti

Okrogla miza ob 30-letnici Manevrske strukture narodne zaščite v Pomurju. Takšne in podobne prireditve imajo namen vzpodbujanja domoljubnih čustev pri prebivalcih Slovenije.

Branko Košti, sobota, 3. oktober 2020 ob 08:28
Okrogla miza ob 30-letnici MSNZ v Pomurju

Okrogla miza ob 30-letnici MSNZ v Pomurju

Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ljutomer, Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje, pododbor Ljutomer in Območno združenje slovenskih častnikov Ljutomer, so v torek, 29. septembra v kulturnem domu v Veržeju, pripravili okroglo mizo, posvečeno 30-letnici MSNZ.

»Osnovni namen tega dogodka je obujanje spomina na proces osamosvajanja Slovenije, ki ni bil enostaven«, je uvodoma povedal voditelj okrogle mize, predsednik OZSČ Ljutomer major Anton Kosi. »Danes, ko na dogodke gledamo s 30-letno časovno distanco, se šele zavedamo pomembnosti, odločnosti in smelosti vseh akterjev osamosvajanja Slovenije,« je povedal v nadaljevanju in izrazil obžalovanje, ker na prireditev, zaradi trenutne zdravstvene situacije, organizatorji niso smeli povabiti mladih in širše javnosti. Posebej je pozdravil nosilce znaka MSNZ z območja UE Ljutomer Danila Bunderla, Antona Horvata, Franca Jurša, Antona Kosija, Cirila Magdiča, Miroslava Nežiča, Alojza Novaka, Mirka Rauterja, Zdenka Seršena, Franca Slokana, Janeza Stajnka in Jožeta Viherja, z minuto molka pa so se udeleženci poklonili žal že pokojnim prejemnikom tega znaka Janku Makoterju, Alojzu Pozderecu, Jelku Tibautu in Milošu Vrbančiču, pozdrav pa je namenil tudi gostom: generalmajorju Ladislavu Lipiču, predsedniku ZVVS, predsedniku ZSČ generalmajorju dr. Alojzu Šteinerju, županu Občine Veržej Slavku Petovarju, direktorju PU Murska Sobota Damirju Ivančiču, predsedniku PVD Sever za Pomurje Dragu Ribašu, predsedniku PO OZVVS za Pomurje Ivanu Smodišu, predsedniku OZVVS Ljutomer Alojzu Filipiču, predsedniku Društva general Maister Veržej Dragu Frasu, podžupanu Občine Veržej Dragu Legenu in namestniku ravnatelja GFM Ljutomer Francu Čušu.

Kdo je odgovoren, da orožje ni bilo razdeljeno enotam in štabom TO?

Akcija MSNZ, ki je bila pravzaprav reakcija slovenske oblasti na poskus razorožitve slovenske TO s strani JLA, je trajala le en mesec in en teden (od 29. avgusta do 5. oktobra 1990), bila pa je eden ključnih dejavnikov za uspešno obrambo osamosvojitve Slovenije v vojni leta 1991. Aktivnosti, katere so potekale v Pomurju, so na okrogli mizi predstavili ključni protagonisti takratnih dogodkov.

Upokojeni generalmajor Ladislav Lipič, tudi nekdanji načelnik GŠ SV, danes predsednik ZVVS, ki je med drugim sodeloval pri prevozu oborožitve iz Kočevske Reke v Pomurje, je spregovoril o poskusu razorožitve slovenske TO. Ukaz JLA o premestitvi orožja in skladišč TO v skladišča JLA je bil v primeru neizvršitve podkrepljen z grožnjo postopka pred vojaškim sodiščem, čas je bil zelo kratek, ponekod tudi le en dan, je poveljnike občinskih štabov postavil v zelo delikaten položaj, saj so morali ukrepati sami, ker jim je bil prepovedan tudi pogovor z oblastnimi in političnimi organi občin, celo s člani stalne sestave OŠTO. Sklep slovenskega predsedstva o prepovedi predaje orožja v skladišča JLA je bil za nekatere OŠTO prepozen. Kljub vsemu je zunaj skladišč JLA ostalo veliko orožja TO, okrog 20 tisoč kosov in nekaj milijonov streliva, z okrog 45 tisoč kosi orožja je razpolagala Milica, ostalo je tudi orožje v delovnih organizacijah in upravnih organih. Lipič pove, da je bilo v letu 1990 v Sloveniji prek 80 tisoč kosov različnega orožja in se sprašuje, kdo je odgovoren, da orožje ni bilo razdeljeno enotam in štabom TO.

Izdelan je bil tudi načrt nasilnega izvzema orožja in streliva iz skladišč

Nastanek, organizacijo in glavne mejnike v delovanju MSNZ Republike Slovenije, s poudarkom na delovanju MSNZ v Pomurju je predstavil začetnik MSNZ v Pomurju Ivan Smodiš, danes predsednik PO ZVVS za Pomurje. Glavne naloge MSNZ v Pomurju so bile: popis vsega orožja in streliva, ki je ostalo v skladiščih TO izven vojašnice Murska Sobota in karavle Gornja Rradgona, iz skladišča vojašnice JLA v Murski Soboti in karavle Gornja Radgona poskušati odpeljati čim več orožja, k projektu MSNZ pritegniti posameznike, predvsem poveljniški kader enot TO, ki se mu zaupa in začeti s formiranjem enot MSNZ na osnovi razpoložljive količine oborožitve, izdelan pa je bil tudi načrt nasilnega izvzema orožja in streliva iz skladišč vojašnice Murska Sobota in karavle Gornja Radgona.

Koordinacijo med milico in TO Pomurja je opisal Ciril Magdič, član PVD Sever za Pomurje, ki je bil v času MSNZ pomočnik koordinatorja med milico in TO v Pomurju. Aktivnosti takratnih delavcev postaje milice Ljutomer je opisal takratni poveljnik postaje milice Ljutomer Franc Slokan, eden od organizatorjev MMSNZ v Ljutomeru.

Nihče od lastnikov objektov, predvidenih za hrambo orožja, hrambe ni odklonil

Mirko Rauter, direktor Uprave za obrambo Maribor, v času osamosvajanja Slovenije načelnik OŠTO Ljutomer, je povedal, da vse orožje ljutomerskega štaba TO kljub ukazu, ni bilo odpeljano v vojašnico Murska Sobota, saj je na postaji milice ostalo orožje in strelivo PDV, oborožitev stalne sestave štaba, pištole in strelivo ZSČ in orožje in strelivo enot zvez. V septembru je OŠTO Ljutomer iz vojašnice Murska Sobota uspelo izvzeti del orožja, v drugem poskusu čez tri dni pa jim je to preprečil takratni komandant vojašnice. Nekaj orožja je bilo dobljenega tudi iz pokrajinskega štaba TO. Vse orožje in strelivo je bilo razdeljeno po enotah TO in shranjeno v tajnih skladiščih. Ob tem je še posebej izpostavil dejstvo, da nihče od lastnikov objektov, predvidenih za hrambo orožja, hrambe ni odklonil, čeprav je bilo to v tistem času zelo nevarno.

Predsednik Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Pomurja Drago Ribaš, se je organizatorjem okrogle mize zahvalil za odlično pripravljen in izveden dogodek, ki je bil prvi od načrtovanih štirih, saj želijo takšne prireditve izvesti še na območju ostali treh UE v Pomurju, s ciljem čim podrobneje razjasniti dogajanje pred tridesetimi leti v Pomurju in zbrane prispevke izdati v tiskani obliki.

V zaključku so se v razpravo vključili dr. Alojz Šteiner, župan Občine Veržej Slavko Petovar, podžupan Drago Legen, takrat rezervni pripadnik milice in Alojz Novak, dolgoletni poveljnik OŠTO Ljutomer, najbolj izpostavljena oseba v času poskusa razorožitve TO, saj je moral po ukazu kot prvi v Pomurju predati orožje v skladišče JLA, zaradi česar je bil v vsem poosamosvojitvenem obdobju deležen številnih neupravičenih kritik, ker je samo izpolnil ukaz po takrat veljavni zakonodaji.