Medtem ko se Slovenija sooča z največjim požarom v svoji zgodovini, ki se je v sredo razširil iz Italije in zajel več krajev po Krasu, požar pa še vedno gasijo, svetovna organizacija za varstvo narave WWF opozarja, da je vročinski udar, ki je prizadel Evropo velika nevarnost za dodatno širjenje požara in nastanek novih gozdnih požarov.

Nedavni incidenti kažejo, kako ranljiva je Evropa za velike požare zaradi podnebne krize. Podnebna kriza močno vpliva na intenzivnost in pogostost požarov v Sredozemlju. Mednarodna znanstvena skupnost je že večkrat opozorila, da bodo poletja vedno daljša in toplejša, kar bo povzročilo več gozdnih požarov.

Ekstremne in nepredvidljive vremenske razmere bodo postale običajne po vsem svetu, saj se podnebni vzorci spreminjajo, pri čemer bodo nekatera področja ponekod toplejša, ponekod bolj vlažna in ponekod bolj suha. Te spremembe imajo lahko (in že imajo) drastičen vpliv na vse življenje na Zemlji.

»Podnebne spremembe in gozdni požari se medsebojno krepijo in požari, ki danes gorijo v mnogih delih sveta, so večji, intenzivnejši in trajajo dlje časa kot prej. Če se bodo sedanji trendi nadaljevali, bodo posledice dolgoročne in uničujoče za ljudi, živali in podnebje,« poudarja Nevenka Lukić Rojšek iz WWF Adria in opozarja na veliko nevarnost ne le za ljudi, ki se soočajo z ognjeno stihijo v zadnjih dneh, ampak tudi za naravo in prostoživeče živali, ki živijo na Krasu.

WWF sodeluje s Parkom Škocjanske jame pri odstranitvi jezu na reki Reki, s čemer bodo izboljšali pogoje za obstoj ključnih živalskih in rastlinskih vrst, povečali splošno blaginjo lokalnih skupnosti in izboljšali ekološko stanje te reke, ki krasi Park Škocjanske jame - ki je uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine. Krhka biotska raznovrstnost jam, kjer živi fascinantna in endemična človeška ribica (Proteus anguinus), je zaradi številnih ovir na Reki, ki povečujejo onesnaženost reke, pod povečanim pritiskom, zdaj pa to naravo dodatno ogroža grozljiv požar.

»Hitro in drastično moramo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, da upočasnimo tempo globalnega segrevanja in si damo priložnost prilagoditve. Zmanjšanje povprečnih temperatur za 1,5 °C bo tudi znatno zmanjšalo izgubo in škodo za ljudi in ekosisteme zaradi zunanjih dejavnikov, kot so povečani gozdni požari, ter bo ljudem, živalim in rastlinam omogočilo, da se spremembam hitreje in lažje prilagodijo. Preprečevanje gozdnih požarov mora postati ena od prioritet državnih načrtov, saj je malo verjetno, da bodo poletja, ki prihajajo, hladnejša in bolj primerna za ljudi in naravo. Ne glede na to, kako velik je gasilski mehanizem, bomo lahko le z vlaganjem v preventivno delovanje in nenehno ter ustrezno pripravljenost na hiter odziv učinkovito obvladovali požare,« zaključuje Lukić Rojškova.