Zaključila se je druga edicija Grossmannovega festivala fantastike in stripa

Program je v prav tako fantastični in edinstveni atmosferi Ormoškega gradu ponudil slikovita predavanja, okrogle mize, razstave avtorjev, delavnice za otroke, pogovore z ustvarjalci ter glasbeno presenečenje festivala - koncert skupine Denis & Denis.

Prlekija-on.net, sreda, 2. november 2022 ob 18:33
Grossmannov festival fantastike in stripa

Grossmannov festival fantastike in stripa

Zadnji vikend oktobra se je zaključila druga edicija Grossmannovega festivala fantastike in stripa. V Ormožu je potekala med 28. do 30. oktobrom 2022, vsebinsko pa je bil festival letos v prvi vrsti posvečen cyberpunku.

Program je v prav tako fantastični in edinstveni atmosferi Ormoškega gradu ponudil slikovita predavanja, okrogle mize, razstave avtorjev, delavnice za otroke, pogovore z ustvarjalci ter glasbeno presenečenje festivala - koncert skupine Denis & Denis. Festival je sklenila še podelitev festivalskih nagrad.

Prejemniki letošnjih nagrad hudi maček so:

Miodrag "Mikica" Ivanović
Ob tem so organizatorji Grossmannovega festival fantastike in stripa zapisali: »Malo je striparjev, ki se lahko pohvalijo s tako bogatim opusom kot Miodrag Mikica Ivanović, ki je prve stripovske table narisal že leta 1975. Leta 1982 je začel z risanjem licenčnega stripa "Veliki Blek" za Dnevnik iz Novega Sada. Ustvaril je enajst epizod, od tega je devet bilo objavljenih, dve pa sta izgubljeni in neobjavljeni zaradi razpada SFRJ in situacije, ki je takrat nastala. Paralelno z "Velikim Blekom" je ustvarjal tudi kratke vestern zgodbe kot dodatni strip v legendarnih edicijah "Zlatna serija" in "Lunov Magnus Strip". Za ti dve ediciji je narisal več kot sto naslovnic. Za "Dnevnik" je delal na stripu "Pobesneli Max". Od leta 1986 je poleg tega pričel z delom na tedaj priljubljenem stripu "Nindža" za "Dečje Novine", ki je izhajal v "Eks almanahu". Ustvaril je več kot 25 epizod tega stripa, poleg tega pa tudi obilo naslovnic za taisto strip revijo. Leta 1989 je pričel risati licenčni strip "Tarzan" za novosadski "Forum/Marketprint". Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je delal tudi horror stripe za nemško tržišče.
Na letošnjem festivalu mu s ponosom izročamo častnega hudega mačka za izreden prispevek k stripovski umetnosti

Dušan Kastelic
Obrazložitev se glasi: »Dušan Kastelic spada v sam vrh slovenskih stripovskih ustvarjalcev. Že kot srednješolec je objavljal stripe v jugoslovanskih mladinskih revijah. Kot študent Pedagoške akademije se je že preživljal kot ilustrator. Leta 1992 se je posvetil stripu in ilustracijam. Objavljal je predvsem v reviji Mladina in mladinskem revialnem tisku. V Mladini je konec osemdesetih objavil dva odmevna daljša stripa "Partizani" in "Afera JBTZ". Ob prelomu tisočletja ga začnejo vedno bolj zanimati novi mediji ter animirani film, zato je ustanovil Inštitut za animacijo Bugbrain, kjer s sodelavci ustvarja avtorske animirane filme in računalniške igre. Je eden pionirjev računalniške 3D animacije. Njegove filme, kot so Celica, Prekmandeljc in Čikorja an' kafe so predvajali na več kot 300 festivalih po svetu. Za svoje delo je prejel preko 100 nagrad in priznanj doma in v tujini. Leta 2019 je prejel nagrado Prešernovega sklada.
Na letošnjem festivalu bomo vsem tem nagradam s ponosom dodali še našega častnega hudega mačka za izreden prispevek k stripovski umetnosti

In nenazadnje so organizatorji festivala dodelili posebno nagrado še naslednjemu ustvarjalcu. To je:
Aleksandar Žiljak
»Aleksandar Žiljak, pisatelj, ilustrator, urednik, prevajalec, predavatelj, izobraževalec in promotor, ki je že desetletja neizogibni mejnik hrvaške, srednjeevropske in svetovne spekulativne fikcije, letos prejema nagrado po zaslugi del, ki nastajajo in so prepoznavna tudi izven kroga oboževalcev in so med redkimi, ki uspejo preskočiti visok zid, ki ločuje njene načine od institucionalno potrjenega literarnega polja.

Objavil je zbirke zgodb Slijepe ptice, Božja vučica, Knjiga beštija in Tajna grimiznog mora, romane Irbis, Poseidonia, Zagonetka Zmajskih otoka in Ndanabova djeca ter znanstvenopopularno knjigo Kriptozoologija - svijet zagonetnih životinja. Zgodbe, od katerih je prve objavil v začetku 90. let prejšnjega stoletja, in romani, ki so bili objavljeni v Nemčiji, na Danskem, v Franciji, Italiji, Argentini, Grčiji, Srbiji, Ljudski republiki Kitajski, na Poljskem, v Španiji, Bolgariji, Romuniji ter Bosni in Hercegovini. Tudi v ZDA, kjer je bila med drugim uvrščena v prestižno antologijo The Apex Book of World SF. Napisal je dva filmska scenarija, enega v soavtorstvu z Dušanom Vukotićem. Žiljak je tako zgodovinar kot žanrski esejist: skupaj s Tomislavom Šakićem je uredil prelomno antologijo hrvaških znanstvenofantastičnih romanov Ad Astra. Od leta 2007 z istim sodelavcem ureja literarno revijo UBIQ, ki je bila leta 2011 razglašena za najboljšo evropsko znanstvenofantastično revijo. Njegova zadnja knjiga esejev je Zvijezde u noći - zbirka političnih predavanj o filmski fantastiki, med katerimi je ormoško občinstvo odlično sprejelo tisto o Aeliti leta 2019. Neutrudljivi posvečenec žanra je ikonična pojava najpomembnejših regionalnih conov, devetkratni dobitnik nagrade SFERA in prevajalec številnih zgodb, esejev in celotnih knjig, med katerimi so tudi hrvaški prevodi del Darka Suvina.

Zaradi vsega naštetega, življenja posvečenega žanru in zaradi podpore, ki nam jo je dal na začetku našega festivala, agrado Hudi maček za izreden doprinos žanrom znanstvene fantastike in fantasy-ja dodeljujemo Aleksandru Žiljku

Foto: Vid Voršič