Na izjavi za medije o izrednih meteoroloških in hidroloških razmerah v Sloveniji, kjer so predstavili vremensko in hidrološko opozorilo s posodobljenimi podatki, so sodelovali meteorolog Branko Gregorčič in hidrolog Janez Polajnar (oba ARSO), Neža Kodre, direktorica Direkcije za vode, direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec ter poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan.

Meteorolog Branko Gregorčič je uvodoma dejal, da je bilo že včeraj omenjeno, da bo ta dogodek sestavljen iz dveh delov: včerajšnjega in današnjega. Včerajšnji dogodek je prinašal lokalno zelo intenzivne nalive. Najmočnejši nalivi so zajeli predvsem Slovensko Istro, Kras, Goriško, Vipavsko dolino, pa tudi osrednjo Slovenijo ter tudi Ljubljano in okolico. Današnji dogodek je še pod vplivom ciklona, ki se še vedno nahaja nad severnim Sredozemljem, vendar se je smer višinskih vetrov obrnila na jugovzhodno, tako da danes k nam doteka zelo vlažen zrak z jugovzhodnimi vetrovi (prek Hrvaške proti nam). Ob dviganju ob gorskih pregradah proti predalpskim in alpskim predelom se kondenzira vlaga, nastajajo padavine, ki bodo predvidoma najmočnejše danes popoldne in še zvečer, nadaljevale se bodo tudi do jutrišnjega jutra.

Drava poplavlja, predvidoma se bo razlila tudi reka Mura

Pri tem bo težišče padavin nad vzhodnim delom Slovenije, predvsem na območju Zasavja, savinjske, podravske regije, Koroške in tudi precejšnjega dela Štajerske. Na teh območjih Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) pričakuje količino padavin med 50 in 80, morda krajevno tudi blizu sto litrov na kvadratni meter. Ob tem ARSO poudarja, da bo ta tip padavin bolj enakomeren, bolj nad večjimi območji, brez predvidoma res ekstremnih nalivov, tako da bo vpliv na vodotoke nekoliko počasnejši. Vendar se bo še naprej povečevala namočenost zemljine in s tem povečane druge vrste ogroženosti, je še povedal meteorolog Gregorčič.

Hidrolog Janez Polajnar je dejal, da bo ta drugi padavinski val padel na že namočeno podlago, kar je najbolj zaskrbljujoče na že tako ranljivih območjih. Če je včeraj na območju Koroške in savinjske regije padlo med 40 in 50 litri dežja na kvadratni meter, bo danes padla podobna ali celo nekoliko večja količina padavin na že namočeno podlago. To je vzrok, da bodo lahko dodatno narasli hudourniki, padavinska voda se bo razlivala. Zaradi prizadetosti tega območja ARSO ne more točno napovedati, kako se bo ta voda raztekala, zato je previdnost na teh območjih danes še posebej potrebna.

Polajnar je dejal, da poleg že omenjenih ranljivih območij ta čas poplavlja tudi reka Drava v svojem spodnjem toku pod jezom Markovci. Ponoči je bil pretok okrog 1100 kubičnih metrov na sekundo in zdaj se ta visokovodni val pomika po Sloveniji.

Povedal je še, da se bo predvidoma razlila tudi reka Mura, vendar, kot kaže, znotraj protipoplavnih nasipov na običajnih območjih. Tekom dneva lahko sicer pričakujemo razlivanja manjših hudourniških vodotokov, tudi v Zasavju in na območjih predalpskega hribovja. Hidrolog Polajnar je ob koncu poudaril, da so sicer težišče današnjega dogodka ranljiva območja na Koroškem, v savinjski regiji ter območje Slovenskih goric, kjer lahko na neobičajnih mestih poplavi padavinska voda, narastejo lahko tudi hudourniški vodotoki.

Direktorica Direkcije za vode Neža Kodre je povedala, da so včeraj čez dan največ težav povzročali vodotoki na obali, in sicer so se razlivali hudourniki v Izoli, Kopru in Piranu, kjer je šlo za meteorne vode. Prav tako čez noč ni bilo večjih intervencij na vodotokih. Povedala je, da so sicer vsi v veliki pripravljenosti, del Direkcije za vodo in gospodarske službe, ki so še vedno na terenu. Zagotovila je, da bodo še naprej izvajali povečana dežurstva ter bili pripravljeni na morebitne interventne ukrepe glede na dogodke na terenu.

Obstaja povečana nevarnost za nastajanje plazov

"Zemljina je izjemno namočena, tako da obstaja povečana nevarnost za nastajanje plazov. Tudi na območjih, ki doslej niso bila prizadeta," pa je opozoril direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec. Posebno pozornost je sicer po njegovih besedah treba posvetiti predvsem območjem, ki so bila do zdaj že prizadeta, saj je tam nevarnost za nastanek plazov še dodatno povečana. Opozoril je še, da povečana nevarnost za nastajanje plazov ne bo izginila s koncem dežja, ampak bo ostala še nekaj ur, najverjetneje tudi dni.

Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan pa je spregovoril na temo uporabe siren. Kot je pojasnil, so včeraj predlagali občinam, naj uporabljajo sirene za javno alarmiranje, in da hkrati predhodno, "za obdobje, ko so napovedane padavine, povedo prebivalcem, da bodo sirene tulile v ta namen". S tem se bodo med drugim izognili zmedenosti med ljudmi, saj jim ne bo treba iskati informacij na spletu in za pojasnila klicati na številko 112.