Razstava Podari si besedo
Zanimiva razstava Kulturnega in izobraževalnega društva KELIH ob svetovnem dnevu knjige
Razstava Podari si besedo
Svetovni dan knjige in avtorskih pravic je organizacija Unesco razglasila leta 1995. V Sloveniji praznujemo praznik knjige več dni. Gre za povezovanje založnikov, učiteljev, knjižničarjev, avtorjev kot vzpodbuda k razvoju bralne kulture. 23. april pa ni izbran naključno, saj gre za datum smrti Williama Shakespeara in Miguela de Cervantesa.
Od 22. aprila si lahko v gostilni Zorko privoščite ogled ene strani
faksimil Brižinskih spomenikov, ki so prvi ohranjeni zapis slovenskega
jezika iz 10. stoletja. Obenem pa se sprehodite ob izbrani knjižni
zbirki ter si celo privoščite kratko branje. Kulturno in izobraževalno
društvo Kelih, ki je pripravilo razstav, je le-to poimenovalo Podari si
besedo in bo na ogled do 28. aprila 2012.
Kakšen odnos imamo do knjig? Odgovori so različni, kakor smo različni ljudje.
Najverjetneje so najboljši bralci otroci. V resnici so mlajši le poslušalci, starejši pa tudi že bralci. Njihovo orodje za branje so starši. Mnogo otrok vsak večer pred spanjem posrka več zgodbic. To obdobje je najpomembnejše za širitev besednega zaklada, razvijanje domišljije … Velik poudarek branju namenja vsekakor tudi šola. Bralna značka, domače branje, interpretacije književnih besedil, dramatizacija le-teh, različne metode obravnavanja poezije ter proze in še marsikaj drugega vzpodbuja in razvija bralno kulturo.
Kako je z odraslimi? Večina jih bere časopise in še kakšne strokovne članke s svojega področja. Vsekakor ima sedaj bralni pomen tudi splet. Vse več jih namreč bere tudi spletne strani, ki zamenjujejo časopisne vire. Pri moških je najverjetneje to to. Skoraj zagotovo lahko trdimo, da le peščica moških bere tudi leposlovje. Glede na svoje delo posegajo po že omenjenih strokovnih člankih in knjigah s področja, ki jih zanima.
Boljše oziroma številnejše bralke so ženske. Najverjetneje je tudi zanje najustreznejši čas, prav tako kot pri otrocih, večer. Dopust pa dopušča ure in ure branja na plaži – razen če imaš manjše otroke, za katere skrbiš in bdiš nad njimi. V tem obdobju žensko branje trpi.
Bralna kultura ni nikoli »previsoka«.
Kakšen odnos imamo do knjig? Odgovori so različni, kakor smo različni ljudje.
Najverjetneje so najboljši bralci otroci. V resnici so mlajši le poslušalci, starejši pa tudi že bralci. Njihovo orodje za branje so starši. Mnogo otrok vsak večer pred spanjem posrka več zgodbic. To obdobje je najpomembnejše za širitev besednega zaklada, razvijanje domišljije … Velik poudarek branju namenja vsekakor tudi šola. Bralna značka, domače branje, interpretacije književnih besedil, dramatizacija le-teh, različne metode obravnavanja poezije ter proze in še marsikaj drugega vzpodbuja in razvija bralno kulturo.
Kako je z odraslimi? Večina jih bere časopise in še kakšne strokovne članke s svojega področja. Vsekakor ima sedaj bralni pomen tudi splet. Vse več jih namreč bere tudi spletne strani, ki zamenjujejo časopisne vire. Pri moških je najverjetneje to to. Skoraj zagotovo lahko trdimo, da le peščica moških bere tudi leposlovje. Glede na svoje delo posegajo po že omenjenih strokovnih člankih in knjigah s področja, ki jih zanima.
Boljše oziroma številnejše bralke so ženske. Najverjetneje je tudi zanje najustreznejši čas, prav tako kot pri otrocih, večer. Dopust pa dopušča ure in ure branja na plaži – razen če imaš manjše otroke, za katere skrbiš in bdiš nad njimi. V tem obdobju žensko branje trpi.
Bralna kultura ni nikoli »previsoka«.
