Koline vpisane v register nesnovne kulturne dediščine
Čeprav koline danes niso več nujen pogoj za preživetje, ostajajo pomembna družinska in skupnostna praksa. Ob njih se prenašajo znanje, izkušnje in vrednote med generacijami, hkrati pa krepijo občutek pripadnosti in povezanosti.
Register nesnovne kulturne dediščine je bogatejši za štiri nove enote. Mednje so bile vpisane planinstvo, alpinizem, velikonočno rágljanje v Tržiču ter koline, ena najbolj prepoznavnih slovenskih zimskih šeg, povezana z zakolom prašiča in predelavo mesa.
Koline so zimski družinski in skupnostni dogodek, pri katerem se prepletajo delovne prakse, kulinarično znanje, šege in navade. V preteklosti so imele ključno vlogo pri zagotavljanju prehranske varnosti gospodinjstev in preživetju zime, danes pa predstavljajo predvsem izraz lokalne identitete, želje po domači hrani, samooskrbi ter ohranjanju družinskih in sosedskih vezi.
Prvi zapis besede »kolina« v slovenskem jeziku najdemo v delu Sacrum promptuarium (1691–1707) Janeza Svetokriškega. Od 18. stoletja se uporablja množinska oblika koline, ki je zapisana tudi v slovensko-latinskem slovarju Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710).
Čeprav koline danes niso več nujen pogoj za preživetje, ostajajo pomembna družinska in skupnostna praksa. Ob njih se prenašajo znanje, izkušnje in vrednote med generacijami, hkrati pa krepijo občutek pripadnosti in povezanosti. Zaradi sodobnega načina življenja pogosto potekajo v ožjem družinskem krogu ali kot dopolnilna dejavnost na kmetijah.
Na Cvenu še ohranjajo podeželsko tradicijo, že dvajsetič so pripravili prave domače koline
Ta stara tradicija počasi izumira, a na srečo jo nekatera društva še ohranjajo. Eno takšnih je tudi TD Cven, kjer na Grüntu vsako leto pripravijo prave koline.
Številne kmetije še naprej ohranjajo tradicionalne postopke
Načini zakola, predelave in priprave mesa se po Sloveniji razlikujejo glede na pokrajino, podnebje, naravne danosti in lokalne kulinarične navade. Prav ta raznolikost daje kolinam posebno vrednost kot pomembnemu delu regionalne identitete in kulturne raznolikosti slovenskega prostora.
Sodobne tehnološke rešitve so potek kolin precej spremenile, vendar številne kmetije še naprej ohranjajo tradicionalne postopke, ki jih prilagajajo sodobnim higienskim in zakonodajnim standardom. Poleg tega se koline vse pogosteje predstavljajo tudi na javnih prireditvah in izobraževalnih dogodkih, kjer obiskovalcem približujejo bogato dediščino slovenskega podeželja.
Kljub temu se koline za lastno uporabo zaradi industrijske predelave mesa, sprememb življenjskega sloga, strožjih zakonodajnih zahtev in vse manjšega števila izvajalcev pojavljajo vse redkeje. Njihov vpis v register nesnovne kulturne dediščine predstavlja pomembno priznanje in prispeva k ohranjanju tradicije, znanja ter običajev za prihodnje generacije.
V Prlekiji ta običaj ohranjajo predvsem na Cvenu, kjer TD Cven vsako leto pripravi kolina na Grüntu.
Več v gospodarstvo
Preberite tudi
Ljutomerski park bo v senci mogočnih hrastov znova postal prizorišče poletnih otroških pravljic
Na Jeruzalemu zapel klopotec
V spomin dr. Radoslavu Razlagu
Ne spreglejte
