Predsednica republike odprla AGRO 2026: V ospredju prehranska varnost, mladi in odpornost kmetijstva

V Gornji Radgoni so v soboto slovesno odprli 64. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA, največji in najpomembnejši kmetijsko-živilski sejem v regiji. Letošnja AGRA, ki bo potekala od 22. do 26. avgusta, v ospredje postavlja prehransko varnost in suverenost, prilagajanje podnebnim spremembam, vključevanje mladih v kmetijstvo, nove tehnologije ter povezovanje kmetijstva, živilske industrije, znanosti in gospodarstva.

Slavnostna govornica in pokroviteljica sejma je bila predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, država partnerica letošnje AGRE pa je Alžirija.

Hrana ni samoumevna

Predsednica republike je v svojem nagovoru poudarila, da podnebne spremembe vse bolj opozarjajo na dejstvo, da hrana ni samoumevna.

»Če želimo postati bolj odporni in manj ranljivi za pretrese zunaj svojih meja, moramo učinkoviteje združiti svoje moči in jih bolje izkoristiti,« je poudarila.

Po njenih besedah mora Slovenija ustvariti pogoje za stabilno domačo proizvodnjo hrane ter zagotoviti prihodnost mladim kmetom. Prehranske suverenosti ni mogoče doseči z enim samim ukrepom, temveč z večjo produktivnostjo kmetijstva, močnejšimi prehranskimi verigami in strateškim pristopom k razvoju sektorja.

Posebej je izpostavila pomen mladih prevzemnikov kmetij, ki združujejo znanje prejšnjih generacij z novimi tehnologijami in sodobnimi poslovnimi priložnostmi.

Janez Cigler Kralj: Kmetijstvo mora biti odporno

Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je AGRO označil za prostor razmisleka o prihodnosti slovenskega kmetijstva.

Kot ključne usmeritve je navedel zagotavljanje prehranske varnosti, dostojnega življenja kmetovalcev in njihovih družin ter uravnotežen razvoj podeželja ob spoštovanju narave in uporabi sodobnih tehnologij.

Ob letošnjih vremenskih ujmah, ki so jih zaznamovali suša, vročina in neurja, je opozoril, da takšni dogodki niso več izjema, temveč nova realnost. Zato je krepitev odpornosti slovenskega kmetijstva ena najpomembnejših nalog ministrstva.

Napovedal je tudi 8,1 milijona evrov izredne finančne pomoči kmetijskim gospodarstvom zaradi višjih cen energentov. Od tega bo 2,7 milijona evrov prispevala Evropska unija, 5,4 milijona evrov pa slovenski državni proračun.

Alžirija odpira vrata novim priložnostim

Posebno mesto na letošnji AGRI ima Alžirija, ki nastopa kot država partnerica sejma.

Minister za visoko šolstvo in znanstveno raziskovanje Alžirije Kamel Baddari je poudaril, da sodelovanje med državama temelji na dobrih političnih in gospodarskih odnosih ter skupni želji po razvoju inovativnega in trajnostnega kmetijstva.

Izpostavil je pomen prehranske suverenosti v času podnebnih sprememb, pomanjkanja vode in nestabilnih oskrbovalnih verig. Alžirija zato pospešeno vlaga v razvoj namakalnih sistemov, širitev obdelovalnih površin ter sodobne tehnologije, med drugim digitalizacijo in umetno inteligenco v kmetijstvu.

Po njegovih besedah lahko Slovenija s svojim znanjem na področjih trajnostnega upravljanja gozdov, vodnih virov, okolijskih tehnologij in sodobne mehanizacije predstavlja pomembnega partnerja, Alžirija pa slovenskim podjetjem odpira vrata na afriške trge.

Za prehransko suverenost je potrebna močna veriga

Na otvoritvenem dogodku so o prihodnosti slovenskega kmetijstva razpravljali tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek in direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjana Zagorc.

Sogovorniki so se strinjali, da prehranske suverenosti ni mogoče zagotoviti brez močne celotne prehranske verige – od kmetov in zadrug do živilske industrije in trgovine.

Tatjana Zagorc je opozorila, da slovenski potrošniki na trgovskih policah pogosto ne najdejo dovolj domačih predelanih živil, čeprav slovenska živilska industrija uspešno nastopa tudi na tujih trgih.

Jože Podgoršek je izpostavil problem izgube kmetijskih zemljišč in potrebo po več namakalnih sistemih, protitočni zaščiti ter drugih ukrepih za prilagajanje podnebnim spremembam.

Borut Florjančič pa je poudaril, da morajo družinske kmetije ostati temelj domače proizvodnje hrane, zato potrebujejo dolgoročno podporo in razvojne spodbude.

Skoraj 1.700 razstavljavcev iz 36 držav

Generalni direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec je ob odprtju poudaril, da je AGRA v 64 letih postala pomembno stičišče kmetijstva, gospodarstva, znanja in podeželja.

Na letošnjem sejmu se na 70.800 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavlja kar 1.690 razstavljavcev in sorazstavljavcev iz 36 držav.

Petdnevni sejem prinaša bogat razstavni in strokovni program s področij kmetijstva, živilstva, gozdarstva, podeželja, znanosti in tehnologije ter ponovno potrjuje svojo vlogo osrednjega dogodka za vse, ki soustvarjajo prihodnost prehranske verige v Sloveniji in širši regiji.