Ivanka je ponosna na svoje potomce

Minulo nedeljo je bilo izjemno veselo in razigrano na Turistični kmetiji pri Miheliču na Rožengruntu (Sveta Ana v Slovenskih goricah), kjer so med drugimi skupinami gostov, bili tudi potomci in prijatelji Ivanke Bračko iz Lomanoš 3 pri Gornji Radgoni, ki je praznovala lep življenjski jubilej - 90. letnico rojstva. Prav na veliko potomstvo, ki je poskrbelo za lepo praznovanje, je še vedno zelo razgledana gospa, ki sicer nekoliko težje hodi, še posebej ponosna. Šest njenih otrok (Silvo, Miroslav, Menika, Emil, Ivan in Otilija), izmed katerih so živi štirje, ji je podarilo devet vnukov (Simona, Emil, Matjaž, Maja, Tina, Sandi, Miran, Betina in Danijel), zraven pa je že tudi šest pravnukov (Staš, Maj, Teo, Tanaja, Lili, Rafaele), sedmi pa bo čez nekaj dni privekal na svet.

Vsi oni danes osrečujejo Ivanko, ki sedaj, ko zdravje nekoliko peša, čeprav se sama počuti zelo dobro, največ časa prebije pred televizijo, ter med poslušanjem radia in branju časopisov, predvsem Slovenskih novic. Tako je o vsem zelo dobro informirana in s tem še vedno nadvse razgledana. V zadnjih letih so se v njeno bližino, v čudovito naravo, med reko Muro na eni ter regionalko Gornja Radgona – Maribor, na drugi strani, priselili vnuk Emil, z ženo Natašo in sinom Stašem, ki v glavnem skrbijo zanjo. Ko pa so vnuk in družina odsotni, pa tudi sploh je v bližini tudi soseda Marta Kajdič, ki Ivanko obišče vsaj trikrat dnevno. Poleg klepeta in druženja ji tudi kaj pomaga, če je potrebno. V glavnem pa Haniki, kot jo ljubkovalno imenujejo, ki nam pove, da jo je vse življenje spremljala skromnost in zmernost, nikoli ni dolgočasno. Zdravo jo je ohranjala domača hrana, pa tudi kakšen kozarček dobrega vina ne škodi, čeprav v zadnjem času nekoliko redkeje spije kakšen kozarček rujnega. Žganih pijač pa nima rada.

Ko ji med pogovorom prisotni na proslavi povedo, kako lepo bi bilo, če se srečamo čez deset let, na praznovanju stotice, nam Ivanka odvrne, da se to "ne bo zgodilo", saj želi predvsem zdravje in lepše življenje mlajšim generacijam. Sama namreč, med spremljanjem dogodkov po svetu in v Sloveniji, ne vidi lepe perspektive za mlajše. Kljub temu pa je optimistka, saj je tudi sama odraščala v težkih razmerah. Rodila se je namreč 5. maja 1926, v družini Zemljič, v Policah pri Gornji Radgoni, po poroki z Miroslavom, ki je bil slikopleskar in je relativno dobro služil, je sama ostala doma, kjer je gospodarila in vzgajala otroke. Od štirih živečih, sta dva z družinama v Nemčiji, eden v Gornji Radgoni in eden na Vrhniki. Brez moža Miroslava je ostala leta 2002, sedaj pa so ji tako v veselje le potomci ter seveda prijazni sosedje, ter prijateljice, katerih ima veliko...