Slavek in Suzana skupaj »v ogenj in v vodo«

Posebna gasilska poroka Slaveka in Suzane pritegnila veliko pozornosti

Prlekija-on.net, sreda, 9. november 2016 ob 08:37
'Gasilska poroka Slaveka in Suzane

'Gasilska poroka Slaveka in Suzane

Slovenski gasilci in gasilke so sicer predvsem znani po svoji humanosti, požrtvovalnosti in pogumu, ko so pripravljeni tvegati tudi lastno zdravje in življenje, ko je potrebno komurkoli pomagati. Toda znani so tudi po tovarištvu in družabnosti, saj bi brez zaupanja težko "šli v ogenj ali v vodo". In v teh jesenskih dneh, ko so vinske kleti, kašče, shrambe in zamrzovalniki polni pridelkov narave in predvsem pridnih rok kmetovalcev, vinogradnikov, sadjarjev in vrtnarjev, sta se za skupni skok "v ogenj in v vodo" odločila dolgoletna gasilca, 65-letni Slavek Žižek, ki se je ravnokar upokojil, in 52-letna Suzana Fekonja. Veseli dogodek gasilske poroke se je odvijal v gasilskem domu PGD Stavešinci, kjer sta v prisotnosti številnih svatov, predvsem gasilcev, a tudi drugih svojcev in prijateljev, civilni obred, v imenu občine Gornja Radgona in Republike Slovenije, opravila Aleksander Grah in matičarka Stanka Kralj. Mladoporočencema sta priči bili prav tako dolgoletna gasilca, ženinu brat Srečko, nevesti pa sin Marko.

Vse skupaj se je sicer začelo veliko let nazaj, ko je Slavek nekega dne šel v pekarno na avtobusni postaji v Gornji Radgoni, kjer je spoznal prijazno prodajalko Suzano. Iskrica je preskočila in ostalo je potekalo po želenih scenarijih in notah. Kmalu zatem sta zaživela skupaj, sedaj ko se je Slavek, ki je bil zaposlen v Telemachu, upokojil, sta se odločila za zakonsko ovekovečenje svoje ljubezni. Kot je nekdo v šali dejal, jima vsaj ni treba skrbeti za otroke, kvečjemu za vnuke. Oba skupaj imata pet otrok, ona tri, on pa dva, saj sta oba bila že poročena.

"Res mi je v čast, da sem lahko v tem trenutku z vama, vajinima družinama in prijatelji, saj sem na nek način tudi jaz del vajine družine. In danes kot prvo, bi vama čestital in zaželel obilico lepih trenutkov za v naprej. Veliko je vsega, kar bi rad povedal. Kar nekaj je mejnikov na vajini življenjski poti, o katerih bi v tem trenutku rad spregovoril. Najprej o tebi, dragi brat, ki si pred nekaj dnevi dopolnil 65 let, ob tem pa se še upokojil. Toda, če te človek pogleda, skoraj težko verjame, pa....saj tebi leta nikoli niso delala težav. In upam, da ti še kar nekaj časa ne bodo. In v teh 65. letih, si doživel veliko vsega. Lahko bi naštel kar nekaj dogodkov, ki so dodobra zaznamovali tvoje življenje. Kar nekaj je bilo trenutkov, ko nisi vedel več, kako naprej. A si moral, če ne zaradi sebe, pa zaradi tistih, ki so stopali za tabo", je med drugim na poroki "raportiral" ženinov mlajši brat in priča, Srečko Žižek, iz čigavega govora smo tudi slišali največ o mladoporočencih.

Slavek se je rodil septembra 1951, očetu Slaveku in mami Mariji. Kmalu po končani osnovni šoli, je šel v sosednjo Avstrijo, kjer se je učil za pleskarja. Po odsluženju vojaškega roka se je po dodatnem izobraževanju podal v Nemčijo, in se med tem časom poročil. A tujina ni bila zanj, saj sta se kmalu vrnila domov in si pričela graditi svoj dom. Nato ga je delovna pot vodila na Slogo, Elrad in k zasebniku, kjer se je usposobil za elektrikarja in kmalu zatem stopil na samostojno pot obrtništva. Ob koncu svoje delovne poti pa je upokojitev dočakal v Telemachu. In ker je ob tej priložnosti želel pogostiti prijatelje, je pač vse skupaj izkoristil za vnovični skok v jarem.

Suzana je prvi list svoje življenjske knjige odprla leta 1964. V otroštvu in mladosti ji ni bilo postlano z rož'cami, saj ni poznala razposajene otroške igre, ko je pri raznih kmetih, kjer je preživljala otroštvo, morala početi marsikaj, da je lahko sploh preživela. Pa naprej skozi mladost, ko se je kljub vsemu izučila poklica, ter se zaposlila. Kot mlado dekle si je ustvarila družino, a ji tudi takrat ni bilo lahko. A je le šla naprej, pred nekaj leti pa jo je pot pripeljala v Očeslavce, k Slaveku in prav zaradi tega so se svati tokrat zbrali v Stavešincih. "Ker vidva, Slavek in Suzana, že kar nekaj let stopata po skupni življenjski poti, sta se odločila, da vajino skupno življenjsko pot potrdita tudi pred matičarjem in nami, vajinimi najdražjimi in prijatelji. Mislim in tudi upam, da sta se v teh letih dobro spoznala in oba vesta, kakšen je partner, kakšne so njegove dobrote pa tudi slabosti. Za seboj imata že vsak svoj zakon, tako da vama v teh trenutkih ne bi rad pridigal, kaj vama prinaša zakonska zveza, saj sta zakon oba že vsak po svoje spoznala. Vsak sta na svojih prejšnjih poteh spoznala tudi čar družine in otrok, kateri pa so sedaj skupaj postali del ene vajine družine", je mladoporočencema poročal brat oz. svak Srečko.

Zakaj se je poroka odvijala v gasilskem domu, zato ker sta oba dobršen del življenja posvetila prav gasilstvu. Slavek je v gasilske vrste stopil že v 70. letih prejšnjega stoletja, in od takrat, kot da ga je čar gasilstva in njegovo poslanstvo res začaralo. Ves se je predal temu, in prav zaradi tega je tudi že 35 let neprekinjeno poveljnik PGD Stavešinci. Še vedno je član operative, kljub letom, še vedno se postavi v desetino, če slučajno kdo manjka. V minulih letih je usposobil številne desetine pionirjev in mladincev. Največji ponos mu je ženska »B« desetina. Bil je mentor, pa sodnik in še kaj. Sedaj je že gasilski veteran in tako PGD kot veteran zastopa na Gasilski zvezi Gornja Radgona, kjer je bil tudi član poveljstva in član raznih odborov. Vedno se je bil pripravljen še dodatno izobraževati in tako je postal gasilski častnik II. stopnje. Pod njegovim vodstvom je gasilstvo v PGD Stavešinci dosegalo največje in najboljše rezultate. In še jih dosega. Slavek se je za svoj prav bil pripravljen tudi skregati, a malo je takih gasilcev kot je on, ki bi svoje življenje podredili gasilstvu. Tudi Suzana je dolgoletna gasilka, saj je v gasilske vrste stopila že v Gornji Radgoni, ko pa je prišla v Stavešince je svojo gasilsko pot nadaljevala in je takoj stopila v žensko »B« desetino, ob tem pa postala tudi ena izmed gospodinj v PGD Stavešinci, saj nikoli ne mine nobena proslava, ne obletnica, niti občni zbor, da ne bi kaj dobrega pripravila skupaj z ostalimi, ali da ne bi kaj spekle, kot to že tradicionalno delajo ob koncu leta...

Vsi prisotni, prijatelji, gasilski tovariši, člani družin in drugi so mladoporočencema čestitali na pomembnem dogodku, ter jima zaželeli obilo sreče, na njuni uradno skupni življenjski poti.



Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Družabno