Obhodi kurentov razglašeni za UNESCO nesnovno kulturno dediščino človeštva
Obhodi kurentov spadajo med vidnejše tradicionalne pustne šege v Sloveniji, kurent je najbolj množičen tradicionalen in prepoznaven pustni lik, ki se dokumentirano pojavlja vsaj že od 1880
Obhodi kurentov
V četrtek, 7. decembra, so na otoku Jeju v Južni Koreji na zasedanju Medvladnega odbora za zaščito nesnovne kulturne dediščine Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) razglasili vpis obhodov kurentov na seznam nesnovne kulturne dediščine. Vpis obhodov kurentov na svetovni seznam predstavlja sklepni korak večletnih prizadevanj ptujske regije in Slovenije, zgodovinski dosežek pri ohranjanju nacionalne kulturne dediščine in doseganju še večje mednarodne prepoznavnosti pustnega lika kurenta, ki je že ponesel glas Ptuja in Slovenije v svet.
Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva je eden izmed najvidnejših izrazov varovanja nesnovne kulturne dediščine v mednarodnem okolju, med nesnovno dediščino pa štejemo prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezana orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine.
Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva je eden izmed najvidnejših izrazov varovanja nesnovne kulturne dediščine v mednarodnem okolju, med nesnovno dediščino pa štejemo prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezana orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine.
Ob razglasitvi na zasedanju je župan Mestne občine Ptuj Miran Senčar povedal: »Najprej se želim zahvaliti vsem generacijam kurentov in
korantov, ki že stoletja negujejo kulturno dediščino obhodov kurentov,
ter vsem organizacijam in posameznikom, ki jim je z zahtevno pripravo
nominacije uspelo obhode kurentov uvrstiti na Unescov seznam nesnovne
kulturne dediščine človeštva. Zahvala pa gre tudi vsem etnografskim in
karnevalskim skupinam, ki so nepogrešljiv del pustne tradicije na
Ptujskem. V čast nam je, da so obhodi kurentov z vpisom na UNESCO
Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva postali del
svetovno pomembnih zakladov.«
Po besedah podpredsednika Federacije evropskih karnevalskih mest in predsednika ptujskega Kurentovanja Branka Brumna je kurentovo obredje Ptuj in Slovenijo z vpisom na UNESCO seznam umestilo v zakladnico tisočletij kulturne dediščine in duhovnosti človeštva: »Etnografska kulturna dediščina predstavlja avtentično zibelko kulturne identitete in dediščine posameznika, mesta, naroda in človeštva. Zato so zaščita, skrb in ohranjanje te dediščine za prihodnje rodove ključnega pomena.«
Obhodi kurentov so bili leta 2012 najprej vpisani v slovenski register nesnovne dediščine Ministrstva za kulturo, v katerem je evidentiranih 21 nosilcev te pustne šege, za tem pa je bil kurent razglašen še za živo mojstrovino državnega pomena. Konec leta 2015 je Vlada Republike Slovenije Obhode kurentov razglasila za nesnovno dediščino državnega pomena. Da bi še bolj poudarili vlogo kurenta za regijo, so Ptujčani pred tremi leti 20 kurentovih društev povezali v Zvezo društev kurentov, ki združuje več kot 900 članov in je bila nosilka nominacije za vpis na UNESCO seznam. Predsednik zveze, Vlado Hvalec, meni, da ima vpis na mednarodni seznam nesnovne kulturne dediščine pomembno vlogo pri njenem ohranjanju: »Gre za izjemno prelomnico, ki pomeni vrh naših prizadevanj pri ohranjanju dediščine kurenta in predvsem izraža zahvalo prednikom, zaradi katerih nam je do danes uspelo ohraniti to tradicijo. Obenem je tudi zaveza bodočim rodovom, da bodo še bolj cenili, spoštovali in ohranjali to izročilo.«
Tokrat je UNESCO obravnaval 35 kandidatur, med drugim kulturni izraz plesanja srbskega kola in nizozemsko veščino upravljanja z mlini na veter, do zdaj je tako na seznam skupno vpisanih 365 zaščitenih vnosov iz 108 držav. Pri pripravi slovenske nominacije, ki jo je Ministrstvo za kulturo v imenu Republike Slovenije vložilo leta 2016, so z veliko energije sodelovali predstavniki ZRS Bistra, Zveze društev kurentov, Slovenskega etnografskega muzeja kot Koordinatorja varstva nesnovne dediščine in Direktorata za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo. V Parizu je bila nepogrešljiva tudi pomoč Veleposlaništva Republike Slovenije.
Obhodi kurentov so po Škofjeloškem pasijonu druga enota slovenske nesnovne kulturne dediščine, ki je vpisana na Reprezentativni seznam. Ministrstvo za kulturo je letos v imenu Republike Slovenije za vpis na Reprezentativni seznam oddalo nominacijo Klekljanje čipk v Sloveniji, Republika Ciper pa večnacionalno nominacijo Suhozidna gradnja, ki jo je skupaj pripravilo devet držav: Bolgarija, Ciper, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Slovenija, Španija in Švica. Nominaciji bosta obravnavani v letu 2018.
Obhodi kurentov spadajo med vidnejše tradicionalne pustne šege v Sloveniji, kurent je najbolj množičen tradicionalen in prepoznaven pustni lik, ki se dokumentirano pojavlja vsaj že od 1880. Lik kurenta, ki po ljudskem verovanju odganja vse slabo in prinaša srečo ter zadovoljstvo, je tudi eden od simbolov slovenske identitete, na ptujskem Kurentovanju pa je mogoče videti tudi do tisoč kurentov pri izvajanju njihovega obredja.
Posnetek razprave in razglasitev, si lahko ogledate v spodnjem videu pri okoli 1:52:00.
Foto: Katja Gönc
Po besedah podpredsednika Federacije evropskih karnevalskih mest in predsednika ptujskega Kurentovanja Branka Brumna je kurentovo obredje Ptuj in Slovenijo z vpisom na UNESCO seznam umestilo v zakladnico tisočletij kulturne dediščine in duhovnosti človeštva: »Etnografska kulturna dediščina predstavlja avtentično zibelko kulturne identitete in dediščine posameznika, mesta, naroda in človeštva. Zato so zaščita, skrb in ohranjanje te dediščine za prihodnje rodove ključnega pomena.«
Obhodi kurentov so bili leta 2012 najprej vpisani v slovenski register nesnovne dediščine Ministrstva za kulturo, v katerem je evidentiranih 21 nosilcev te pustne šege, za tem pa je bil kurent razglašen še za živo mojstrovino državnega pomena. Konec leta 2015 je Vlada Republike Slovenije Obhode kurentov razglasila za nesnovno dediščino državnega pomena. Da bi še bolj poudarili vlogo kurenta za regijo, so Ptujčani pred tremi leti 20 kurentovih društev povezali v Zvezo društev kurentov, ki združuje več kot 900 članov in je bila nosilka nominacije za vpis na UNESCO seznam. Predsednik zveze, Vlado Hvalec, meni, da ima vpis na mednarodni seznam nesnovne kulturne dediščine pomembno vlogo pri njenem ohranjanju: »Gre za izjemno prelomnico, ki pomeni vrh naših prizadevanj pri ohranjanju dediščine kurenta in predvsem izraža zahvalo prednikom, zaradi katerih nam je do danes uspelo ohraniti to tradicijo. Obenem je tudi zaveza bodočim rodovom, da bodo še bolj cenili, spoštovali in ohranjali to izročilo.«
Tokrat je UNESCO obravnaval 35 kandidatur, med drugim kulturni izraz plesanja srbskega kola in nizozemsko veščino upravljanja z mlini na veter, do zdaj je tako na seznam skupno vpisanih 365 zaščitenih vnosov iz 108 držav. Pri pripravi slovenske nominacije, ki jo je Ministrstvo za kulturo v imenu Republike Slovenije vložilo leta 2016, so z veliko energije sodelovali predstavniki ZRS Bistra, Zveze društev kurentov, Slovenskega etnografskega muzeja kot Koordinatorja varstva nesnovne dediščine in Direktorata za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo. V Parizu je bila nepogrešljiva tudi pomoč Veleposlaništva Republike Slovenije.
Obhodi kurentov so po Škofjeloškem pasijonu druga enota slovenske nesnovne kulturne dediščine, ki je vpisana na Reprezentativni seznam. Ministrstvo za kulturo je letos v imenu Republike Slovenije za vpis na Reprezentativni seznam oddalo nominacijo Klekljanje čipk v Sloveniji, Republika Ciper pa večnacionalno nominacijo Suhozidna gradnja, ki jo je skupaj pripravilo devet držav: Bolgarija, Ciper, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Slovenija, Španija in Švica. Nominaciji bosta obravnavani v letu 2018.
Obhodi kurentov spadajo med vidnejše tradicionalne pustne šege v Sloveniji, kurent je najbolj množičen tradicionalen in prepoznaven pustni lik, ki se dokumentirano pojavlja vsaj že od 1880. Lik kurenta, ki po ljudskem verovanju odganja vse slabo in prinaša srečo ter zadovoljstvo, je tudi eden od simbolov slovenske identitete, na ptujskem Kurentovanju pa je mogoče videti tudi do tisoč kurentov pri izvajanju njihovega obredja.
Posnetek razprave in razglasitev, si lahko ogledate v spodnjem videu pri okoli 1:52:00.
Foto: Katja Gönc
