V nedeljo, 5. avgusta, je v Ljutomeru potekalo praznovanje 150. obletnice I. slovenskega tabora, prvega množičnega slovenskega narodnopolitičnega zborovanja. 9. avgusta 1868 se je sedem tisoč Slovencev iz vseh koncev odpravilo v Ljutomer ter podprlo glasno izrečene zahteve po Zedinjeni Sloveniji, lastnemu jeziku in boljšemu odnosu do Slovencev v uradih, šolah in družbi. S tem so postavili temelje razvoju slovenskega naroda na poti do samostojne, mednarodno priznane države.

150 let pozneje so predstavniki civilne družbe in gospodarstva oblikovali taborske zahteve, kaj potrebuje slovenski narod v prihodnjem desetletju.

Slavnostni govornik je bil predsednik republike Borut Pahor, ki je med drugim poudaril pomen gibanja pomladi narodov v sredini 19. stoletja, ki je dalo tudi Slovencem moč in zagon za politično osvobajanje. "Oblikoval se je naš narodni program. Njegovi osrednji zahtevi sta bili Zedinjena Slovenija in pravica do uradne rabe slovenščine," je ob tem povedal Pahor.

»Samooskrba je jamstvo obstoja države, naroda in suverenosti«

Dr. Miran Puconja, častni občan občine Ljutomer, velik poznavalec taborskega gibanja skozi enkraten pogled raziskovalca, kmetovalca in ljudskega človeka, je v slogu nekdanjih tabornikov spomnil na veličastno slovesnost pred 150 leti: "Taborsko sporočilo takrat in danes vesoljni Sloveniji je, da se veliki dogodki naroda dogajajo na ravni kolektiva, da so in bodo časi, ko obrobje postane center in obratno, da moramo skrbeti za samooskrbo, ki je jamstvo obstoja države, naroda in suverenosti." Med drugim je opozoril tudi, da nas mora materinščina varovati pred velikimi in da ne smemo dopustiti, da nas povozi kolesje sodobnega kapitala, da ne bomo postali kolonija ter da se slovenska in evropska znanost in kultura ne začenjata in končujeta na obrobju Ljubljane. S svojim govorom je požel stoječe ovacije in velik aplavz.

Zbrane je nagovoril Miroslav Rauter, načelnik območnega štaba teritorialne obrambe Ljutomer leta 1991, ko smo se Slovenci znova povezali, pomagali in zmagali. Županja Občine Ljutomer, mag. Olga Karba, je med drugim opozorila na velikokrat neživljenjske zakone, plaketo prvega slovenskega tabora pa je podelila akademiku in profesorju, Prleku, ki je šel v svet in spremenil podobo Slovenije, dr. Stanku Kristlu.

Zahteve poslali vladi in organizatorjem prihodnjih slovesnosti

Predstavniki civilne družbe in gospodarstva so na prireditvi oblikovali tudi taborske zahteve, kaj potrebuje slovenski narod v prihodnjem desetletju. Marija Kralj, predsednica kluba menagerjev in Daniel Zelko, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljutomer, sta v imenu gospodarstva zahtevala nižje obdavčitve plač, boljše poslovno okolje za zdravje gospodarstva ter pozvala tudi k prilagoditvi šolskih programov in sistemu nagrajevanja glede na rezultate.

Branko Novak, višji častnik in predsednik PGD Radomerje ter poveljnik civilne zaščite v občini Ljutomer, je v imenu civilne zaščite in gasilcev zahteval razumevanje za to področje in ureditev statusov, Aleš Vaupotič, predsednik odbora izpostave Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Ljutomer, pa v imenu kmetov izenačenost z drugimi panogami in podporo kmetijstvu.

Samo Tuš, predsednik Zveze društev Moja Mura je je pozval k izbrisu Mure iz energetskih načrtov, skladno z zahtevami bližnjih prebivalcev, saj naj bi njihovo neustreznost dokazovale študije, Niko Miholič pa je spregovoril v imenu mladih in pozval k ureditvi razmer za mlade ter drže do znanosti in vremenskih vplivov, ki so posledica onesnaževanja okolja in zahteval, da se usmeri fokus v slednje in s tem poskrbi za boljši jutri.

Zbrane je nagovorila še Marija Merljak, zagovornica vsega najboljšega v slovenskih tradicijah ter velika prijateljica Ljutomera in Prlekije.

Zahteve predstavnikov stanov bodo poslali vladi in organizatorjem prihodnjih slovesnosti ob obletnicah taborov, da jih bodo dopolnjevali.

Za kulturni program so poskrbeli Komorni zbor Orfej, pihalni orkester KD Ivan Kaučič Ljutomer, Gašper Lovrec in prleški kantavtor Tadej Vesenjak.

Celotno prireditev si lahko ogledate v priloženem videu.

Cel dan živahno v Ljutomeru

Na taborski dan so se v Ljutomeru sicer odvijale še številne druge prireditve in dogodki, med drugim zahvalna maša in 45. srečanje prijateljev in poslušalcev Radia Ognjišče, nastop Ansambla Štrk in pogostitev na Glavnem trgu ter kasaške dirke z 28. slovenskim kasaškim derbijem.

Obiskovalci so si lahko ogledali še Puchov muzej, muzej Ljutomerski kasač, stalno razstavo Anteja Trstenjaka, razstavo Vseslovenski projekt 1. slovenski tabor, lončarstvo, muzejsko zbirko, pokušali najboljša vina, cel dan pa je bil vstop na kopališče brezplačen. Obiskovalce je med prizorišči vozil tudi turistični vlakec.

Pomemben dogodek v novejši zgodovini našega naroda

Za vse Slovence je pomemben datum 9.8.1868, ko je bil v Ljutomeru prvi slovenski tabor, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi in za katerega imajo največ zaslug Božidar Raič ter domačini Anton Klemenčič, Jakob Ploj in Ivan Kukovec - vsi pomembni narodno politični delavci.

Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem, ki je na Slovenskem potekalo med letoma 1868 in 1871, je imelo za Slovence velik afirmativen pomen. O taborih so takrat obširno poročali domači časopisi in tudi številni časniki po monarhiji, predvsem osrednji dunajski. Zanimanje zanje se je širilo tudi prek slovenskih nacionalnih meja. Danes se temu prazniku posveča bolj malo pozornosti. Tabor je potekal v takratnem Sršenovem logu, sedanjem Parku I. slovenskega tabora.

Med letoma 1868 in 1871 se je na slovenskem etničnem ozemlju zvrstilo 18 taborov, prvi je bil v Ljutomeru. Cesarsko namestništvo v Gradcu je zborovanje sprva prepovedalo, vendar ga je liberalnejši notranji minister pozneje le dovolil. Za predsednika je bil izvoljen Radoslav Razlag, ki je bil tedaj ena osrednjih slovenskih političnih osebnosti in poznejši kranjski deželni glavar. Prvi slovenski tabor je bil mogočna manifestacija prebujanja slovenske nacionalne zavesti in v tem smislu pomemben dogodek v novejši zgodovini našega naroda.

Foto: Sara Vinkovič