Zveza društev Moja Mura je v sklopu kampanje Rešimo Muro, odkorala na ulico. Shod so pripravili v Ljubljani, ker vlada do 21. marca še ni sprejela uredbe, ki Dravskim elektrarnam preprečuje izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri.

Kampanja Rešimo Muro ima podporo številnih lokalnih nevladnih organizacij, aktivistov, strokovnjakov in domačinov. Že dvajset let nazaj so obstajale tovrstne politične pobude, ki si še danes prizadevajo, da Mura ostane prosta hidroenergetskih jezov. Peticijo za zaščito reke je podpisalo več kot 77 tisoč ljudi.

Območje reke Mure je izjemno pestro s tisočimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, med katerimi najdemo tudi endemite. Mura nosi ime slovenska Amazonka, saj ima na svojem področju največjo površino poplavnih gozdov. Muro bogati tako hiter kot počasen tok, območja brez toka - mrtvice in vrsta ekosistemov, ki tvorijo idealno okolje za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Protest na svetovni dan voda

Avtobusi so protestnike začeli združevati v Ljutomeru, nato še v Murski Soboti in Lenartu. Največkrat sta poleg sloganov "Mura je naša, Mure ne damo," bila omenjena Marjan Šarec in Alenka Bratušek. Svoje zahteve so povedali Samo Tuš, Jani Kavčič, Živa Vigali, Vlado Poredoš, Dejan Kerin in drugi.

Najmlajša protestnica, Tamara Kolerič, se je shoda udeležila z mamo in za naš portal povedala: "Protesta sem se udeležila, ker že od kar se zavedam svojega obstoja, preko svoje mame poslušam njene zgodbe o varovanju in problemov okolja - še posebej o reki Muri, kjer je mama aktivno vključena. Ker se sama vse bolj zavedam resnosti problematike in želje, da si ohranimo zdravo pitno vodo in reko, nenazadnje pa tudi podporo mami, da ji pokažem, da je mar tudi meni. Posebej so me vzbudbudili tudi mladi, ki se v zadnjem času še posebej aktivno vključujejo k reševanju planeta Zemlje. Spoznala sem, da morda ni dovolj samo tiho se strinjati in počakati, da bodo drugi nekej ukrenili, potrebno je, da ukreneš nekaj tudi sam. Zemljo moramo rešiti, če ne zaradi sebe, vsaj za naše naslednike, da takrat ne bo prepozno."

Barbara Györfi: "Sem Sobočanka, ampak sem delno odrasla ob Muri, saj je hiša moje matere prva hiša v Veržeju, neposredno ob jezu. Tam sem se igrala kot otrok in sem na ta kraj čustveno navezana. Škoda, ki bi jo povzročile hidroelektrarne bi bila nepopravljiva, doprinos k celotni proizvodnje električne energije pa ničen. Kar se tiče turizma pa moramo biti izredno previdni - Mura bi v določenih predelih morala večinoma ostati nedotaknjena."