Čeprav živi v Ljubljani, Slavko Vrzel, rojen pred drugo svetovno vojno, je z dušo in srcem vedno ostal zvest Stari Gori, kjer je leta 1938 bil rojen. To je večkrat dokazal, med drugim, ko je bil »glavni« pri gradnji prostornega gasilskega doma na Stari Gori in znamenitega mlina na veter, za katerega je namenil tudi potrebno zemljišče. Na Staro Goro pa je s pomočjo sponzorjev pripeljal sredstva za izgradnjo gasilskega doma. Ob svoji rojstni hiši pa si je postavil hišo, ki še ni dokončno urejena. Da ima rad svoj rojstni kraj, je dokazal tudi ob svoji 80-letnici življenja, ko je, desno od mlina na veter, na svoji zemlji, ob pomoči prostovoljcev Vlada Muhiča, Borisa Kovačiča, Vlada Lackoviča in Antona Klemenčiča, vsem je hvaležen za opravljeno delo, zasadil osem lip, ki bodo krasile lepo turistično destinacijo.

»Lipe na Stari Gori, so ob znameniti poznobaročni cerkvi in mlinu na veter, pravzaprav simbol Stare Gore. Prvič so jih organizirano sadili, posadili so prav tako osem lip, v času Ilirskih provinc leta 1782 francoski vojaki. Leta 1934 je tedanje Sokolsko društvo ob smrti kralja Aleksandra posadilo 12 lip. Ob smrti Tita pa so posadili še osem lip. Sadili so jih tudi ob različnih priložnostih, kot ob izgradnji gasilskega doma. Zadnjo večjo zasaditev je finančno omogočil arhitekt Danilo Fürst, Plečnikov učenec, katerega mama je bila ravnateljica osnovne šole na Stari Gori. Tokratno zasaditev osmih lip sem, ob svojem 80. letu življenja, podaril svojemu rojstnemu kraju. Tu se posebej zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali pri saditvi lip ali kako drugače pomagali pri uresničitvi moje želje. Ob tej priliki sem posadil v spomin še platano in rdečo bukev. Moja želja je še, da bi se ob mlinu na veter uredil spominski park, za katerega bi namenil svojo zemljo,« je ob svečani zasaditvi lip, med drugim povedal Slavko Vrzel.

Mimogrede pa sedaj na Stari gori stoji in raste že 67 lip.

Foto: Ludvik Kramberger