V Kongresni dvorani hotela Radin v Radencih je potekal poseben svečani koncert ob 20-letnici delovanja Pevske skupine Vrelec Radenci. Poleg slavljenk in slavljencev, so na koncertu, ki ga je povezovala Simona Pirc Katalinič, nastopili še: Ljudski pevci "Grozdek" DU Janžev Vrh, Vokalni kvintet Klopotec Kapela, KD godcev in pevcev "Mürski godci" Petanjci, Pevci Vrelec in Klopotec, za konec pa so vse pevske skupine, ki so nastopile, zapele pesem: Zabučale gore. Že pred tem so podelili Gallusove značke za večletno delovanje na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti, trem pevkam skupine Vrelec, in sicer, srebrno Sonji Kuhar ter zlato Lojzki Kovačič in Anici Klemenčič. Vsi ostali pevke in pevci Pevske skupine Vrelec so zlate Gallusove značke prejeli pred petimi leti, na koncertu ob 15-letnici delovanja.

Voditeljica Simona Pirc Katalinič, ki je orisala pot, ki so jo v tem času prehodili jubilanti iz Vrelca, je med drugim dejala, da so sprva pevke in pevci prepevali kot skupina Pevci ljudskih pesmi pod okriljem KUD Bubla Radenci, katerega ustanoviteljica je bila Marija Marič. Skupina je imela prvo vajo 25. marca 1999 v glasbeni učilnici OŠ Radenci. Prva mentorica skupine je bila Barbara Grum, čez nekaj mesecev je mentorstvo prevzela Renata Makovec, nato Betka Leopold, potem še Vanja Rantaša, Nenad Marinovič, Tonček Divjak, Ivica Stolnik in zadnje leto je vodja PS Vrelec Sonja Kuhar. Zanimivo, za nakup enotnih oblačil je sredstva prispevalo Turistično društvo Radenci in Krajevna skupnost Radenci. Spomladi leta 2006 so pevke in pevci posneli zgoščenko z naslovom "Po naših stezicah", na njej so ohranjene ljudske pesmi, ki bodo ostale v trajen spomin našim zanamcem. Vsako leto je skupina opravila vsaj deset ali več nastopov, najpogosteje na kulturnih prireditvah, ki jih je organiziralo društvo Bubla. Vsaj petkrat letno so se s pesmijo predstavili gostom Zdravilišča Radenci. Sedem let so s pevskim programom sodelovali na tradicionalni prireditvi "Pozdrav pomladi" in v decembru "Za kmečko pečjo", organizator obeh je KD Janko Divjak Kapela, pri katerem je bila skupina včlanjena tri leta. Kot samostojno društvo Pevska skupna Vrelec deluje zadnjih šest let.

Vseh 20 let pri PS Vrelec pojejo: Peter Belec, Anica Klemenčič, Radmila Nešić, Ivica Stolnik in Albin Marinič. Pozneje so se jim pridružili še: Anica Šoštarič, Ivan Šoštarič, Anton Divjak, Lojzka Kovačič, Sonja Kuhar in Vlasta Marič. V minulih letih pa so v skupini prepevali še: Ana Borkovič, Marija De Corti, Ivanka Dundek, Cvetka Hajdar, Antonija Kaučič, Milan Kralj, Dragica Križanič, Betka Leopold, Marija Marič, Helena Mašič, Slavko Roškar, Ema Sredenšek, Slavica Velner in Breda Zamuda. Na svojem slavnostnem koncertu so slavljenci zapeli pesmi: Čej so tiste stezice; Ko so fantje proti vasi šli in Kje so tisti mladi fantje. Ljudski pevci "Grozdek", ki delujejo pod okriljem Društva upokojencev Janžev Vrh, so zapeli: Mlada Micka; Nocoj, ko vse je mirno in V Slovenskih goricah vasica leži. Pod okriljem PS Vrelec deluje od leta 2013 tudi Moški vokalni kvintet Klopotec Kapela, ki ga vodi Anton Divjak, in fantje so zapeli pesmi: Podoknica; Zdravica; Pobratimija. Za veselo razpoloženje so jubilanti v goste povabili tudi "Mörske godce" iz Petanjcev, ki igrajo na predvsem doma narejena glasbila. Prisotne so razvedrili s pesmimi: Rastejo v strmi gori; Zvezde žarijo, in Štirge pojge špilajo. Združeni pevci PS Vrelec in Moškega vokalnega kvinteta Klopotec so zapeli: San se šetau; Roža na vrtu zelenem cvete; in Rož, Podjuna, Zila. Slavljencem je, ob odsotnosti župana in podžupana občine Radenci, čestitala predsednica KUD Bubla Marija Marič.

In kot je ob koncu dejala vodja JSKD OI Gornja Radgona, Simona Pirc Katalinič: "Ne pozabite, da pesem sprošča in zdravi... zato pojte... vedno, povsod... Sicer pa, če drevesu porežeš veje, spet ozeleni in zaživi, če pa mu porežeš korenine, drevo usahne. PV Vrelec ima močne korenine, zato ne bo usahnila nikoli. Drage pevke in pevci, želim vam, da boste vedno znova ozeleneli in cveteli, ohranjali slovensko ljudsko ter tudi umetno pesem ter nas še dolgo razveseljevali s svojimi nastopi ter koncerti, kot je bil današnji. Iskrene čestitke ob vašem jubileju!" je povedala Pirc Kataliničeva, ki se je tudi obiskovalcem zahvalila za obisk, z upanjem, da so "začutili pripadnost slovenski pesmi in našemu narodu"...

Najstarejše, najpristnejše in najlepše glasbilo, kateremu se mora današnja glasba zahvaliti, da je sploh tu, je človeški glas. Ljudske pesmi so tiste, ki so nastale spontano, se spreminjajo in hkrati ohranjajo sestavine iz preteklosti. Vsaka ljudska pesem ima melodijo, ohranja in prenaša se iz roda v rod s petjem po spominu kot ustno izročilo. Petje je balzam za dušo in telo. Navdušenje srca se nehote izraža s pesmijo. Če boste peli, se boste razvedrili in boste bolj zdravi. Petje v možganih sprošča hormone sreče, ti pa ustvarjajo prijetno počutje. V nasprotju z umetno pesmijo, ljudske pesmi niso same sebi namen, temveč imajo vedno določeno vlogo: za razvedrilo, za posebne priložnosti ali kot sestavni del različnih šeg. V Sloveniji, deželi veselih ljudi, so bile ljudske pesmi sestavni del vsakdanjega in prazničnega življenja na podeželju. Spremljale so pomembne dogodke iz obdobja človekovega osebnega življenja. Slovenske ljudske pesmi in običaji so del slovenske kulturne dediščine, kulturne preteklosti, ki smo jo dolžni ohranjati za prihodnje rodove. Pevci so vrelci narodovega bogastva, slovenska pesem pa bogata zakladnica kulture, vrednota, ki jo moramo negovati, saj zveni tako, da nam je lepo. S petjem pevci bogatimo sebe in druge.

"Slovenska ljudska pesem, kako si lepa, bogata in polna notranje topline. V svoji vsebini nosiš ljubezen, veselje, žalost, trpljenje, bolečino. Nastajala si z ljudstvom skozi čas. Znala si ljudi potolažiti, jim vlivala pogum za nadaljnje življenje, jih plemenitila in združevala, oblikovala v dobre in poštene ljudi. Kako prijetno je bilo ob zimskih večerih, ko je zapela vsa družina. Petje je bilo vezano na različne priložnosti: ob košnji, trgatvi, kožühanju, luščenju bučnih semen. Pesem se je slišala ob odhodu mladih fantov k vojakom, s pesmijo se poslavljamo ob smrti. Prihajala si iz srca za srce in dušo. Rodovi so te gojili s ponosom in ljubeznijo, zato si naša, Slovenska. V Sloveniji, deželi veselih ljudi, so bile ljudske pesmi sestavni del vsakdanjega in prazničnega življenja na podeželju. Spremljale so pomembne dogodke in obdobja človekovega osebnega življenja (rojstvo, poroka, pogreb), koledarske praznike in druge priložnosti", pa je ljudsko petje opisala, že desetletja, ena nosilk tovrstnega petja v Pomurju in tudi v sosednji avstrijski Štajerski, Ivica Stolnik.