Ob nekdanji Prelogovi, danes Bunderlovi domačiji na Grlavi, so se v nedeljo, 5. januarja, zbrali številni domačini ter pripadniki domoljubnih in veteranskih organizacij, med njimi je bil tudi predsednik DZ Republike Slovenije mag. Dejan Židan in edina še živa od Prelogovih otrok, hčerka Marijica, da so obudili spomin na tragični dogodek točno pred petinsedemdeset leti.

V mrzlem zimskem jutru, 5. januarja 1945, so zaradi izdaje, takratno Prelogovo domačijo, v kateri so se zadrževali partizani Nande Kavčič, Jurij Dobrotinšek, Janez Viher in Jože Turk, obkolili Kozaki skupaj z gestapom in partizane pozvali k predaji. "Partizani se ne predajo", je bil odgovor partizanov in gospodarja Janka. Vnel se je srdit dveurni spopad, med katerim je bila požgana hiša in gospodarsko poslopje, v ognjenih zubljih sta umrla gospodar Janko, gospodinja Emilija ter trije partizani, enega so okupatorji zajeli.

Pred spominsko ploščo na domačiji, ob kateri je tokrat stala častna straža slovenske voske, se je je odvil recital, katerega je pripravila predsednica KS Šalinci, Krištanci, Grlava Slavica Sunčič, izvedli pa so ga Tina Trstenjak, Lara Pučko, Timoteja Koroša, Eva Horvat, Blaž Sunčič in Slavica Sunčič, s harmoniko jih je spremljal Božidar Štiberc, zapeli pa so pevci pevske skupine Opoj.

»Nikakor ne pustimo, da se zgodovina v prihodnosti reinterpretira«

Slavnostni govornik, podžupan Občine Ljutomer Niko Miholič, je spomnil, da se je narodnoosvobodilni boj v Prlekiji odvijal še v težjih okoliščinah kot v drugih okoljih. "Prlekija je bila v tistih časih veliko bolj nemška, kot ostali predeli Slovenije. Namreč, takoj po okupaciji se je takratni ljutomerski okraj v upravnem pogledu priključil okrožju Radgona oz. Radkersburg na avstrijskem Štajerskem. Na našem območju so Nemci bili zelo vplivni, v časih pred drugo svetovno vojno so se združevali v organizacijo Kulturbund, ki je bila konec 19. in v začetku 20. stoletja namenjena promociji nemške kulture na slovenskem ozemlju, kasneje po napadu 1941. leta pa je bila pretežno krinka za nacistično in obveščevalno delo v korist nemškega rajha. Člani Kulturbunda ali nemčurji so do leta 1941 Gestapu pripravili popolne spiske vseh izobražencev in zavednih Slovencev, na katerih so na najvišja mesta postavili ljudi, ki so se posebej izpostavljali proti narodnostnemu delovanju. Po okupaciji kraljevine Jugoslavije 6. aprila 1941 so vodstva Kulturbunda marsikje prevzela lokalno upravo, kulturbundovci pa so pomagali pri aretacijah, likvidacijah in izselitvah Slovencev ter pri splošni germanizaciji Slovencev.
Zakaj vam danes to omenjam? Zgolj zaradi tega, ker bi rad, da se dobro zavedamo koliko bolj pogumno dejanje je bilo v našem okolju, prežeto z Nemci, biti podpornik partizanov in narodnoosvobodilnega boja, predstavljati postojanko in zatočišče, kjer so uporniki dobili topel obrok, kot tudi streho nad glavo. Dejanje, ki so ga takrat izvedli Prelogovi je več kot le častno in pogumno. Gre za prleške heroje. Zaslužijo si več, kot le enkratni spomin ob spominski plošči. Namreč vsa dejanja prleških herojev nad nemškim okupatorjem bo potrebno še dodatno ovekovečiti, saj so se v večini primerov bojevali v neenakopravnem položaju. Bolj ali manj je šlo za boj med štirimi ali petimi partizani proti celotnemu nemškemu vojaškemu vodu. Česar smo se Slovenci takrat lotili in uspeli je zgodovinsko nepredstavljivo, zato smo upravičeno lahko še danes ponosni", je povedal podžupan, ki seveda ni mogel mimo poskusov reinterpretacije zgodovine, saj je "večni boj med rdečimi in belimi prišel danes tako daleč, da imamo mlade Slovence, ki se na določenih prireditvah oblečejo v domobranske uniforme. V uniforme, katere so nosili vojaki, ki so neposredno sodelovali s sovražnikom in prisegli Hitlerju. V uniforme, ki so takrat sodelovale s sovražnikom, ki je obkolil Prelogovo domačijo. Kako smo lahko pustili, da je prišlo do tega? Kako smo pozabili, da je Narodnoosvobodilni boj bil združenje različnih političnih skupin z enim jasnim ciljem, in sicer osvoboditev Slovencev. Vse ostalo je povojni čas in drugo obdobje slovenske zgodovine.
Zato pa dragi obiskovalci, nikakor ne pustimo, da se zgodovina v prihodnosti reinterpretira. Zavedajmo se kdo so bili takratni heroji in za kaj so se bojevali. Spomnimo se jih večkrat. Spomnimo se, da zaradi njih živimo v svobodi in relativni blaginji. Ne kritizirajmo vsega povprek, saj so nekateri za našo svobodo in blaginjo dali življenje. Zato pa slava prleškim herojem, hvala vam, da danes lahko brezskrbno govorimo slovenski jezik in prleško narečje. Hvala, da živimo v varnem okolju, v čisti naravi in socialni ter pravni državi".

Venec k spominski plošči so položili predsednik DZ RS Dejan Židan, podžupan Občine Ljutomer Niko Miholič in predsednica KS Šalinci, Krištanci, Grlava Slavica Sunčič.