V torek sta o aktualnem stanju glede bolezni COVID-19 na novinarski konferenci spregovorili vodja strokovne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 pri Ministrstvu za zdravje Bojana Beović in namestnica vladnega govorca Špela Horjak. Trenutno je v Sloveniji hospitaliziranih 17 oseb, trije potrebujejo intenzivno zdravljenje, umrla je ena oseba. Vseh aktivno okuženih primerov v državi je 242, kar so štirje primeri več kot v nedeljo. Poleg širjenja virusa znotraj države se spet povečuje število vnosov okužbe iz tujine, predvsem ob vrnitvi z dopusta. Takšnih primerov je bilo v zadnjih dneh več kot pet, je opozorila Beovićeva. Te osebe okužbe niso prejele v nočnih klubih, ampak z bivanjem v turističnem kraju. Drug močan vir trenutnih okužb pa so podjetja, saj je bilo od tam kar 40 odstotkov vseh okužb v zadnjih 14 dneh.

Namestnica Špela Horjak: Ponovno beležimo okužbe iz tujine ob vrnitvi z dopusta. Zaznati je žarišča virusa znotraj delovnih organizacij. Kar 40 % vseh okužb v zadnjih 2 tednih je takih.

— Jelko Kacin – govorec Vlade RS za Covid19 (@GovorecCOVID19) July 28, 2020

Zaradi zmanjšanja števila vnosov iz tujine vlada ne bo spreminjala režima na meji, saj je ta posledica ravno bolj učinkovitih pravil ob vstopanju, kar velja predvsem za prihode iz Srbije, BiH in Kosova. Tudi položaja na Hrvaškem njihova vlada ne obvladuje v zadostni meri, začeli so se pojavljati posamezni vnosi, nevarnost okužbe obstoja, Nizozemska je že priporočila svojim državljanom, naj se vrnejo domov.

Cilj vlade in strokovne skupine pri ministrstvu za zdravje je po besedah Beovićeve vzdrževanje trenutnega nihanja primerov oziroma sprotno zamejevanje izbruhov s pomočjo epidemiološke službe. Tak pristop je lahko uspešen, če so sklenjeni vsi členi verige: takojšnji pregled pri zdravniku ob simptomih, izvedba testiranja, ustrezna in hitra mikrobiološka diagnostika, dovolj malo dnevih primerov, da jih lahko analizira in zameji terenska epidemiološka služba in dosledno upoštevanje navodil za osamitev oziroma karanteno.

dr. Beovič @NIJZ_pr: Pri bivanju na Hrvaškem, če se zanj vendarle morate odločiti, je treba biti izrazito pozoren, imeti čim manj stikov z drugimi ljudmi, tudi drugimi turisti. Stanje skrbno spremljamo in po potrebi (večje število vnosov) bomo predlagali spremembo režima na meji.

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) July 28, 2020

Potek epidemije v Sloveniji spominja na hojo po robu prepada

"Potek epidemije covid-19 v Sloveniji še najbolj spominja na hojo po robu prepada. Relativna odprtost mej in delovanje skoraj vseh dejavnosti v državi omogočata tako vnos kot širjenje virusa. Hoja po robu pomeni, da je večdnevno povečano število novo odkritih okuženih lahko napoved ponovnega vzpona epidemije. To zaustavi zdravstvene dejavnosti in pomeni tudi slabšo obravnavo bolnikov s covid-19 in neustrezno in prepozno obravnavo ostalih bolnikov," je povedala Beovićeva ter dodala, da je edini način za zaustavitev takega vala zapora države, česar pa ne smemo dopustiti. "Zato ob vsakem takem povečanju števila primerov izrazito opozarjamo na dosledno upoštevanje vseh predpisanih ukrepov vključno s čim manj potmi v druge bolj ogrožene države."

Posebno žarišče pa predstavljajo domovi za starejše, kjer kljub izkušnjam iz prvega vala in na podlagi izkušenj pripravljenim navodilom za ukrepanje, ki sta jih sprejeli obe pristojni ministrstvi, ne teče vedno gladko, je povedala Beovićeva. "Premeščanje vseh stanovalcev DSO v bolnišnice je nesmiselno. Tudi sicer samo okuženih ali blago bolnih ne hospitaliziramo. Način prenosa covid-19 ni tak, da bi bila hospitalizacija obvezna sama po sebi, kot bi bila na primer pri eboli. Drugi razlog je dejstvo, da vseh okuženih stanovalcev DSO nimamo kje hospitalizirati, saj bi morali zaradi prezasedenosti bolnišnic odpasti številni zdravstveni programi, ki so v veliki meri namenjeni prav isti populaciji starejših ljudi."

Nošenje mask pripomore k manjšemu širjenju virusa

Beovičeva je v kontekstu včeraj objavljenega mnenja varuha človekovih pravic, da nenošenja mask ni moč sankcionirati, poudarila pomen nošenja mask, ki predvsem pomagajo pri preprečevanju prenašanja virusa na druge ljudi v predsimptomatski fazi okužene osebe. Tak je bil primer strokovne delavke v DSO Hrastnik. Če bi ona in zaposleni spoštovali nošenje mask, bi bil prenos virusa na druge osebe minimalen v obdobju med okužbo in zaznavo jasnih simptomov virusa, je povedala.