Že od vsega začetka pandemije, predvsem pa v zadnjih tednih ob povečanem številu zaznanih okužb, se v javnosti, predvsem na družabnih omrežjih, pojavlja vse več teorij o t.i. PCR (Polymerase Chain Reaction) testih, ki se uporabljajo pri testiranjih ljudi za ugotavljanje okužb z virusom SARS-CoV-2, ki povzroča koronavirusno bolezen Covid-19. Vse več ljudi trdi, da ti testi niso primerni za ugotavljanje okužb. Temu mnenju so se pridružili tudi nekateri zdravniki, ki izražajo dvome, da so ti testi primerni. Med njimi so tudi nekateri, ki so sodelovali pri oddaji "Odkrito o COVID 19", kjer je več posameznikov podalo svoja mnenja in izkušnje glede Covida-19 ter s tem povezane epidemije oz. pandemije.

V teh pogovorih v oddaji so tema bili tudi PCR testi, o čemer si povzetek lahko ogledate v spodnjem videu.

Na temo PCR testov ter še številne druge polemike, je pred kratkim odgovoril prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. mikrobiolog in imunolog. "Predsednica Zdravniške zbornice mi je poslala prošnjo, naj odgovorim na nekaj dilem naših zdravniških kolegov, ki so jih poslali na ZZS in s katerimi sicer zelo intenzivno nagovarjajo javnost prek družbenih omrežij. Ker kolegi javnost naslavljajo kot zdravniki, ki se ne strinjajo z mnenji »uradne stroke« (t.j. pristojnih specialistov, ki se ukvarjajo s covid-19, medtem ko so kolegi iz drugih strok), v javnosti nastaja vtis, da medicinska stroka ne ve, kako se odzivati na epidemijo. To zelo škoduje prizadevanjem za preventivno obnašanje ljudi, saj se zaradi narave covid-19 večina ljudi ne čuti neposredno ogroženih in so pripravljeni »investirati« v preventivo, če jim vsaj medicinska stroka, ki ji ljudje (še vedno) zaupajo, zna sporočiti prepričljive razloge," je dr. Ihan med drugim zapisal v uvodu 18-stranskega dokumenta, kjer odgovarja na vprašanja, ki so jih kolegi naslovili na Zdravniško zbornico Slovenije.

Celoten dokument si lahko preberete tukaj, v nadaljevanju pa so objavljeni nekateri odgovori in pojasnila, ki se nanašajo predvsem na PCR teste.

Trditev/vprašanje: Ves čas pandemije se v Sloveniji sprejemajo nesorazmerni in kontraproduktivni Covid ukrepi predvsem na osnovi laboratorijskih rezultatov množičnega testiranja prebivalcev s PCR testi, ki ga forsira WHO. Laboratorijski pozitivni izvid PCR testa ne dokazuje virusa SARS CoV-2, ampak zazna le nek manjši del virusne RNA v odvzetem brisu iz nosu preiskovanca.

Odgovor: Kaj dokazuje PCR, ve vsak študent prvega letnika mikrobiologije - ne razumem fascinacije nad dejstvom, ki je že dolga leta v vseh mikrobioloških učbenikih. Dokazuje pa se točno tak »manjši del« virusne RNA, ki je specifičen samo za SARS CoV-2 in za noben drug mikroorganizem ali človeško RNA. Če bi dokazovali »večji del RNA« bi težko naredili za virus specifičen test - v tem je ravno »lepota« metode PCR. Saj tudi za identifikacijo bančnega računa zadošča samo nekajmestna številka in ni potrebe po osebni prezenci, fotografiji ali prstnemu odtisu. Če nekaj v praksi deluje, pač deluje - in PCR dokazano deluje v tisočih različnih diagnostičnih testih, ki jih uporabljamo v klinični diagnostiki, in ne le mikrobiološki.

Trditev/vprašanje: Delčki virusne RNA ostanejo v telesu tudi še več mesecev po tem, ko je imunski sistem virus že uničil.

Odgovor: To je znano že mesece in smo o tem tudi v Sloveniji že marsikaj napisali in upoštevamo pri interpretaciji izvidov. Hkrati pa je dobro umerjen PCR tudi v dovolj veliki meri kvantitativen, da v praksi zelo zanesljivo ločimo med veliko količino virusa v brisu (okoli 20 cikov) in manjšo količino virusa (okoli 30 ciklov in več) in nam to tudi pomaga pri interpretaciji. Skupaj z anamnezo in klinično sliko je mogoče skoraj vedno postaviti vse podatke o okuženem v logično klinično sliko in ločiti med začetno okužbo, asimptomatsko okužbo, boleznijo covid-19 ali nekužnim rekonvalescentom - tako, kot v medicini tudi sicer delamo diagnostiko na drugih področjih. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/pcr_dokument_oblikovan_15.6.pdf https://online.pubhtml5.com/agha/pchk/#p=8

Trditev/vprašanje: Pozitivni izvid PCR testa ne dokazuje, da je ta oseba bolna in/ali kužna!

Odgovor: Tudi to ve vsak študent 3 letnika medicine - ocena bolezni ali kužnosti vedno temelji na poznavanju poteka bolezni in kombinaciji anamneze, klinične slike in preiskav, mikrobioloških in drugih. Nisem še slišal, da bi kdo od pristojnih strokovnjakov za covid-19 trdil drugače - kolega postavlja lažne dileme in se spopada z njimi po načelu napadanja slamnatega moža.

Trditev/vprašanje: Izumitelj PCR metode nobelovec dr. Kerry Mullis je izrecno poudaril, da pozitiven PCR test ne dokazuje nalezljive bolezni.

Odgovor: Spet - odkritje tople vode! Kdo pa trdi drugače?

Trditev/vprašanje: Diagnoza bolezni le na osnovi PCR testa posebno pri asimptomatskih osebah JE STROKOVNA NAPAKA!!!

Odgovor: Se globoko strinjam, in spet »znanje« za tretji letnik medicine in napadanje slamnatega moža - stavek je namenjen fascinaciji laikov, ki naj bi zaradi oblike kolegovega zapisa (velike črke s klicajem) sklepali, da infektologi v Sloveniji postavljajo diagnozo covid-19 le na osnovi PCR. Kako nespoštljivo, da kolega, specialist za hujšanje, svoje kolege infektologe na tako cenen način zlorablja za »postavljanje« pred FB publiko.

Trditev/vprašanje: Menim, da takojšnje prenehanje množičnih testiranj ljudi s PCR testom in ukinitev obvezne karantene, prenehanje obveznega nošenje mask zdravim ljudem ter prenehanje nefunkcionalnega in sociopsihološko škodljivega fizičnega distanciranje v izobraževalnih ustanovah ne bo bistveno povečalo število novih CoV19 bolnikov.

Odgovor: Če strokovno sporne ugotovitve in odločitve priporočajo članki v najbolj strokovno odličnih svetovnih medicinskih revijah, se je vseeno potrebno vprašati, zakaj vsi na avtocesti vozijo v napačno smer. Spodnji članek v Lancet na primer analizira pregled študij o prakticiranju distance (nad 18 000 udeležencev) in nošenja mask (nad 12 000 udeležencev) in ugotavlja, da prakticiranje distance nad 1 m zmanjša verjetnost okužb v opazovani populaciji od 12,8% (brez 1 m distance) na 2,6% (nad 1 m distance) in z 17,4% (brez nošenja mask) na 3,1% (z nošenjem mask). V medicini in v življenju nasploh ni črno-belih rešitev, ampak s sistematičnim prizadevanjem v pravo smer kljub temu velikokrat naredimo razliko med zdravjem in boleznijo, med redom in kaosom, med življenjem in smrtjo. https://www.thelancet.com/pdfs/journals/lancet/PIIS0140-6736(20)31142-9.pdf

Trditev/vprašanje: Je test, s katerim ugotavljamo okužbe s SARS- CoV- 2, verodostojen? Vsa ideja epidemije sloni na RT-PCR testu, ki skuša iz brisa nosu ali žrela potrditi prisotnost delcev RNA virusa. Če so v vzorcu prisotni nukleotidi, ki so v podobnem zaporedju kot pri SARS-CoV- 2, bo test pozitiven.

Odgovor: Ne, v »podobnem« ampak v enakem zaporedju - PCR sonde (lovke) so »ukrojene« na točno določeno zaporedje virusnega genoma. Od tod tudi tako velika specifičnost testa.

Trditev/vprašanje: Problem je, da to zaporedje nukleotidov predstavlja le en promil genoma SARS-CoV- 2 in da se lahko to zaporedje nukleotidov nahaja tudi v človeških celicah, bakterijah in drugih virusih. Torej s tem testom ne iščemo in potrjujemo prisotnosti virusa SARS- CoV- 2! Potrjujemo samo prisotnost majhnega delca, fragmenta virusa.

Odgovor: Ni res, vsak PCR je validiran ravno na to, da je glede nukleotidnega zaporedja povsem specifičen, v tem primeru za SARS-CoV- 2. Če ne bi bil, bi bil tak test neuporaben.

Trditev/vprašanje: S tem testom ne moremo zanesljivo dokazati, da je nekdo okužen s SARS-CoV- 2!

Odgovor: Kdo pa to trdi?! Pozitiven test zanesljivo dokazuje prisotnost delčka SARS-CoV- 2 v brisu. Iz tega pa lahko s poznavanjem poteka okužbe in bolezni ter s poznavanjem anamneze in klinične slike sklepamo marsikaj, kar brez testa ne bi mogli.

Trditev/vprašanje: Specifičnost in senzitivnost testa je zelo slaba.

Odgovor: Sploh ne drži, pri umerjenem testu je laboratorijsko oboje okoli 100%. Problemi so lahko pri klinični specifičnosti in senzitivnosti, saj je rezultat testa odvisen od faze okužbe in bolezni (v vseh ni virusa v nosnožrelni sluznici) in seveda od kvalitete odvzema vzorca -; ampak infektologi in mikrobiologi dobro vemo, kaj od testa dobimo in kaj ne.

Trditev/vprašanje: Zakaj potem uporabljamo ta test in na njegovi osnovi označimo ljudi za okužene in jih s tem zapremo v karanteno? Brez klinične slike? Ali je to evidence based? Je to znanstvena metoda? Samo na osnovi PCR testa postaviti klinično diagnozo?

Odgovor: Pa kje ste izvedeli ali prebrali, da kdo na osnovi PCR postavlja klinično diagnozo? Nikakor se mi ne zdi prav, da kar iz rokava kolege infektologe obtožujete tako velike strokovne malomarnosti - kajti vaše trditve pomenijo prav to. Kdo od infektologov pa postavlja klinično diagnozo samo na osnovi PCR? Jaz ga ne poznam. Ali to velja za vašo bolnišnico oz. oddelek (prva oseba množine?) Ste o tem obvestili direktorja - če je res, ste ga v dobro pacientov dolžni obvestiti!

Karantena pa je epidemiološki ukrep, in ti vedno tehtajo verjetnost kužnosti glede na njeno nevarnost v določenih epidemioloških okoliščinah. Zato enkratni negativni PCR v določenih epidemioloških okoliščinah lahko pomeni dovoljenje za prehod državne meje brez karantene (čeprav bo med prišleki nekaj kužnih), drugače pa se bomo do tega obnašali, ko gre za zdravstvene delavce na rizičnih bolnišničnih oddelkih - kjer bi bile posledice »spregledanih« pozitivnih povsem drugačne. Zato pa imamo epidemiologe, da presojajo o pomenu testnih rezultatov glede na epidemiološke okoliščine in s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami svetujejo najbolj ustrezne ukrepe.

Trditev/vprašanje: Smo v Sloveniji naredili študijo, ki bi zanesljivo potrdila verodostojnost RT-PCR testa za diagnosticiranje covid bolezni?

Odgovor: Seveda! Pa kako mislite, da se v kliničnih laboratorijih uvede vsak nov test? Se kupi aparat, vklopi elektriko, vstavi pacientov vzorec in pritisne na gumb kot bi šlo za nov toaster? Glede na vaše (ne)poznavanje osnov PCR tega vašega »dvoma« kot mikrobiolog ne bom vzel kot žalitev, čeprav se bere podobno nespoštljivo kot je bilo obtoževanje infektologov, da postavljajo klinične diagnoze iz PCR.

Trditev/vprašanje: Smo izolirali SARS- CoV-2 virus pri pozitivnih pacientih?

Odgovor: Seveda! Mnogokrat. Poglejte v PubMed pod Avšič T ali Rupnik M. Našli boste ne le izoliranih ampak tudi sekvencirane »slovenske« viruse.

Trditev/vprašanje: Kaj nikogar ne preseneča dejstvo, da je večina okuženih/pozitivnih asimptomatskih? Imamo opravka s pandemijo pozitivnih testov?

Odgovor: Ne in ne. Večina pozitivnih je simptomatskih, vsaj naši epidemiologi, ki sprašujejo vsakega pozitivnega, trdijo tako. Kaj res mislite, da za številkami, ki jih izveste iz medijev, ne stojijo ljudje, ki so strokovnjaki in vlagajo veliko truda v to, kar delajo, in imajo glavo za razmišljanje? Če človek misli, da je edini, ki uporablja pamet, to predvsem nekaj pove o njemu.

Trditev/vprašanje: Zakaj je večina okuženih brez znakov bolezni? Iz podatkov številnih statističnih raziskav je sedaj jasno, da do 80 % okuženih bolezen preboli asimptomatsko, brez znakov bolezni. Uradna stroka trdi, da si lahko okužen in da hkrati nimaš simptomov. Je to znanstveno sprejemljivo? Je to dokazano z verodostojnimi študijami?

Odgovor:Asimptomatskih okužb je verjetno okoli 20%, 60% je simptomatskih »prehladov«, 20% pa ima težji potek. Asimptomatsko »prebolevanje« okužb sicer sploh ni redek pojav (napr. klamidije, HPV, hepatitis B in C, herpes in še mnoge druge okužbe) https://journals.plos.org/plosmedicine/article?id=10.1371/journal.pmed.1003346

Trditev/vprašanje: Ali lahko človek, pri katerem je bil test na covid pozitiven in je popolnoma zdrav, prenaša virus na druge?

Odgovor: Seveda , zlasti v predsimptomatski fazi (preden zboli), ko je količina virusa v nosnožrelenm prostoru izredno velika (okoli 2 dni pred simptomi). Zaradi tega pojava je smiselno nositi maske! Če človek ne bi bil izjemno kužen pred začetkom simptomov, bi nosili maske samo bolniki, kot pri gripi (oz. bi morali ostati doma v samoizolaciji).

Trditev/vprašanje: Ali imamo znanstvene dokaze o tem, da zdravi ljudje prenašajo kužne bolezni? Imamo znanstveni dokaz o tem, da je zdrava oseba prenesla SARS-CoV- 2 virus na drugega človeka? Kolikšna je verjetnost, da ima oseba s pozitivnim testom sploh virus v sebi (glej 1. točko)?

Odgovor: Klinično zdravi ljudje (ki se počutijo zdravi) v predsimptomatski fazi so zelo pomemben prenašalec bolezni, ker imajo veliko virusa in so zato upravičeno glavna tarča epidemiologov (zato maske, testiranja in karantene). https://covid-19.sciensano.be/sites/default/files/Covid19/RAG-Period%20of%20presymptomatic%20transmission_17092020.pdf

Trditev/vprašanje: Je bolezen covid-19 res tako nevarna, kot nam je bilo predstavljeno? Številne študije po svetu sedaj kažejo na to, da je smrtnost zaradi covid-19 podobna smrtnosti zaradi sezonske gripe. Te raziskave so na osnovi protiteles v naključnem vzorcu populacije pokazale, da je število prebolelih dosti višje, kot smo si mislili. SARS- CoV- 2 spada v družino prehladnih virusov. Ali sploh lahko vemo, koliko ljudi je že prebolelo okužbo? Koliko ljudi okužbo premaga s pomočjo celičnega imunskega odgovora, ki v krvi ne pušča protiteles? Kolikšna je stopnja navzkrižne imunosti z navadnimi prehladnimi virusi? Glede na to, da velika večina ljudi ̈bolezen ̈ preboli brez simptomov in da je stopnja preživetja več kot 99 %, bi bilo smiselno ljudi obvestiti, da to ni smrtnonosen virus, zaradi katerega moramo biti prestrašeni in uvajati represivne ukrepe.

Odgovor: Spoštovani kolega, glede na vaše lastne številke prosim vas, da obvestite in pomirite ljudi, da se lahko sprostimo in opustimo protivirusne ukrepe, saj bomo v najslabšem primeru imeli zimsko sezono, ko bo zaradi covid-19 umrlo samo nekaj tisoč ljudi, ki bi itak prej ko slej umrli, in bodo za vse ostale državljane samo 2-3 mesece zaprte bolnišnice, in zato ni potrebno biti prestrašen, saj bomo deset in več tisoč težjih covid- 19 bolnikov medtem namestili po klopeh športnih dvoran, v katerih bodo naši mladi in naravno odporni športniki normalno igrali svoje ligaške tekme, saj je najbolj važno, da življenje ne glede na neprijetna dejstva teče dalje in ljudje nismo prestrašeni zaradi vsake malenkosti.