Limone tudi v Prlekiji dobro uspevajo in bogato obrodijo

Pri Stajnkovih na Sp. Kamenščaku imajo 34 rastlin citrusov, od tega je 13 vrst različnih. Gojijo različne vrste limon, pomaranč, grenivk, kot so Mano di Buddha (Budova roka), limona Meyer, Arcobal, ki je hibrid Meyerjeve limone, rdeča limona, citrus La Vallette, citrus Junus, čokoladna pomaranča... Citrusi tudi vsako leto bogato obrodijo. Letos je recimo sorta Cedro al pezzo imela skoraj kilogramske sadeže, en je tehtal 630 g, drug pa 880 g. Pred leti jim je ta vrsta obrodila že tudi sadež, ki je tehtal 2400 g.

Najstarejše drevo je staro 52 let, štiri drevesa citrusov pa so stare že preko 35 let, ostale so starosti med 4 in 10 let. Prve so kupili v vrtnarijah, potem pa na spomladanskem sejmu v Gorici, zadnja leta pa hodijo tudi na cvetlični sejem v Pordenone. Citrusi vsako leto bogato obrodijo, lani so recimo pridelali kar 120 kg limon. Drevesa so največ sadežev imela po 120 limon v preteklih sezonah, ena vrsta jim limone rodi tudi skozi vse leto.

To je dokaz, da tudi v Prlekiji limone lahko dobro uspevajo in bogato obrodijo, a je za to potrebna skrb, kot za vsako eksotično rastlino. Pozimi oz. v hladnejših mesecih je drevesa potrebno zaščiti pred mrazom in jih prestaviti v zaščiten in toplejši prostor.

Od Budove roke, rdeče limone, do čokoladne pomaranče...

Dejan Stajnko nam je ob tem povedal tudi nekaj o samih rastlinah, ki jih imajo doma. Rastlina Budina roka izhaja iz skupine Citrus medica. Je sadno drevje, ki izvira z Azije, sorta orientalske cedre. Je skoraj brez celuloze z gosto lupino, ki sprva v zelenem stanju postane rumena, zelo dišeča. Olupek se uporablja za parfumiranje likerjev, narezan in mlet se uporablja na slanih jedeh ter za pripravo marmelad. Na Kitajskem velja za simbol, ki prinaša srečo, blaginjo, plodnost, zato ga postavijo na sredino mize in ga dajo gostom. Japonci si ga izmenjujejo na silvestrovo, velja za eno najboljših daril zahvale Budi. Arcobal pomaranča je križana med Meyerjevo limono in dvojno krvno pomarančo in ima tanko lupino.

Rdeča limonina rastlina je zelo močno drevo, zanjo je značilna živahna barva lupine, ki je lahko ognjeno rdeča ali oranžne barve. Okus je bolj pekoč kot pri navadni limoni. Ko sadje dozori, propade v treh dneh, zaradi tega rdeče limone ne najdete v trgovinah, uživajo jo po navadi samo tisti, ki skrbijo za rastlino. Sok Meyer limone predstavlja 40% do 50% sadeža, vsebuje 8% citronske kisline ter obilo vitamina C, kalija, sladkorja, kalcija in magnezija.

Pri citrusu La Vallette gre za mutacijo, ki izvira iz Malte. Narejena je iz hibrida z apnom, zato imajo plodovi naraven okus brez semen. Sadeži so zaobljene rumene barve, obliko ima kot limona, okus pa bolj po limeti. Citrus Junus, Yuzu ali japonska limona, je citrus, ki je visoko cenjen zaradi svoje aromatične nagubane lupine. Je eden redkih citrusov, ki ohrani svoj kisel-trpki okus, tudi pri visokih temperaturah in toplotni obdelavi. Je izjemno dišeč in obenem zelo grenak in kisel. Uporablja se v malih količinah kot dodatek kulinariki.

Novost pri njih pa je to leto t.i. čokoladna pomaranča, ki je vrsta pomaranče. Ime "čokoladna pomaranča" temelji na rjavi barvi lupine. Okus je slajši od običajnih pomaranč in so tudi manj kisle v primerjavi z navadnimi pomarančami. Je starodavni hibrid, verjetno med pomelom in mandarino, vendar že stoletja raste kot samostojna vrsta in se razmnožuje s cepljenjem in potaknjenci.

Pri Stajnkovih imajo tako veliko doma pridelanega južnega sadja z obilico vitaminov, ki so za človeka zelo pomembni.